Vrhunec sezone študentskega dela je pred vrati. Študentsko delo pa je tudi najboljše polje, na katerem se že vidi, kakšen bo trg dela v prihodnosti, kajti ta dela že opravlja generacija Z.
Na e-Študentskem Servisu so zato zbrali naslednje informacije in ugotovitve:
1. Najbolje plačana študentska dela za generacijo Z:
Trenutno na trgu ponudba del presega povpraševanje mladih, kar vpliva na urne postavke, ki so višje tudi zaradi višjih življenjskih stroškov in boljših pogojev dela. V nadaljevanju predstavljamo ključne informacije, povezane z zaslužkom iz
študentskega dela.
(a) Najbolje plačana študentska dela so tista, ki zahtevajo specifično znanje in veščine.
Spodaj je nekaj primerov takšnih del iz ponudbe in nekaj najbolje plačanih obračunanih oz.
opravljenih del.
PONUDBA DEL (oglasi za delo):
Poučevanje in inštrukcije: od 15 €/h bruto dalje.
Vaditelji/trenerji plavanja: od 14 €/h bruto dalje.
Računalničarji in programerji: od 14 €/h bruto dalje.
Sledijo še posamezne ponudbe, ki dosegajo nadpovprečna plačila: digitalni marketing 20 €
bruto, zdravstvena nega 17,43 €/h bruto, snemanje, influencer od 14 €/h bruto dalje.
OPRAVLJENA DELA:
Administracija strežnikov, razvoj programske opreme, izdelava aplikacij: od 20 €/h
bruto dalje.
Delo v logistiki, projektiranje, marketing: od 19 €/h bruto dalje.
Delo v zdravstvu, medicinska sestra, bolničar – negovalec, fizioterapija: od 18/h €
bruto dalje.
Sledijo še urejanje prostorov in okolice (18 €/h bruto), ročna dela, ki so prav tako med bolje
plačanimi (17 €/h bruto), urejanje družbenih omrežij (16 €/h bruto).
(b) Med drugimi pa se, malce presenetljivo, med bolje plačanimi deli pojavijo še selitve in
vrtnarska dela, ki presegajo 12 €/h bruto.
(c) Visoke urne postavke je zaslediti tudi v gostinstvu in turizmu, ki je panoga, ki se
srečuje z največjim pomanjkanjem kadra. Hkrati pa je eno od študentskih del, za katerega se
mladi (z izjemo tistih v gastronomskih in turističnih smereh šolanja) ne odločajo radi. Med
opravljenimi študentskimi deli je namreč zgolj 7–8 % dela v gostinstvu in strežbi. Oglaševana
cena del je zato visoka.
(d) V zadnjih dveh letih se je povprečna urna postavka za študentsko delo povišala za
približno 1,31 € bruto na uro. To predstavlja 18 % povečanje, kar je za dobrih 5 odstotnih
točk višje od inflacije.
Trenutno povprečna urna postavka za študentsko delo znaša 8,44 € bruto na uro (7,13 €
neto na uro). Gibanje urnih postavk kaže na postopno rast povprečne urne postavke, kar
odraža pomanjkanje kandidatov za študentska dela in posledično povišanje plačil za
privabljanje mladih kandidatov.
(e) Minimalna urna postavka pa ostaja zakonsko določena in se prilagaja minimalni plači,
ki jo določa država. V začetka leta se je minimalna urna postavka zvišala, s 6,92 € bruto
(5,85 € neto) na 7,21 € bruto (6,20 € neto).
2. Ponudba študentskih del je v primerjavi z lanskim letom nekoliko
večja; ocenjujemo za okoli 5 odstotnih točk.
Ponudba študentskih del je še vedno bistveno večja od povpraševanja
kandidatov, kar dodatno dokazuje pomanjkanje kandidatov za delo ob rekordni
zaposlenosti. Ob tem je ključno, da se povečuje ponudba specifičnih del.
Povečanje ponudbe specifičnih del: Delodajalci iščejo šolajoče mlade predvsem za dela,
ki so povezana s strokovnimi področji študija, kot so računalništvo, inženiring, digitalni
marketing in podobno. Ti trendi kažejo na premik v ponudbi študentskega dela od splošnih k
delom, ki ponujajo specifične izkušnje in kompetence, koristne za karierno rast. Še vedno pa
je v ponudbi strežba, za katero delodajalci težko dobijo kandidate.
Obseg študentskega dela v urah je sicer v zadnjih 15 letih upadel za 50 odstotnih točk.
Študenti in dijaki pretežno iščejo dela, ki so povezana z njihovo smerjo šolanja, prinašajo
pomembne kompetence in vodijo do rednih zaposlitev. Mladim sta pomembna tudi ugled
delodajalca ter dobro plačilo.
3. Generacija Z – ali smo pravični do mladih?
Z malce več začetnega vložka lahko dobite diamante, ki jih lahko po svoje
obrusite. Če delodajalci mladim pomagajo, jih mentorirajo, spodbudijo, da bi
mogoče delali diplomsko ali seminarsko nalogo v povezavi z njihovo organizacijo,
jih navdušijo in jim zaupajo tudi zahtevnejše naloge, obstaja večja verjetnost, da
jih na koncu tudi zadržijo. Kar 62 odstotkov dijakov in študentov (Ninamedia,
2022) se zaposli tam, kjer so opravljali študentsko delo.
Glede na razmere na trgu dela imajo mladih danes več priložnosti pri izbiri dela kot
generacije prej. Ponudba del presega povpraševanje, dijakov in študentov je vedno manj,
manj pa imajo tudi časa za delo. Fokus so obrnili nase (delujejo po principu “kaj je meni
pomembno”), zato tudi študentska dela (lahko) izbirajo bolj strateško.
Izbrani nasveti za delo z generacijo Z (pri študentskem delu):
(a) Delodajalci, že v fazi iskanja kandidatov izpostavite svoje prednosti
(tudi okoljske in ESG), poenostavite prijavne postopke in bodite odzivni.
Ponujate veganski meni za malico, imate na voljo parkirišče, kolesarnico, ste okoljsko
ozaveščeni, imate morda sobo za sprostitev ali pa omogočate delo v paru s prijateljem?
Omenite vsaj kakšen bombonček že v oglasu za študentsko delo.
Niste zadovoljni s prejetimi prijavami?
Oblikujte video navodila in jim pomagajte napisati prijavo skladno z vašimi
pričakovanji.
Poenostavite prijavne postopke in obrazce (razmislite, ali za občasno in začasno delo
res potrebujete njihov CV).
Predvsem pa bodite odzivni in odgovarjajte na prejete prijave sproti. V roku nekaj ur
pošljite vsaj sporočilo, da ste prijavo prejeli in jih obvestite o nadaljnjem poteku
(kako in kdaj). Obvestite tudi neizbrane kandidate.
(b) Vključujte mlade.
Delodajalci, ki z mladimi dobro sodelujejo (anketa Mnenje delodajalcev o mladih 2023),
izpostavljajo, da:
jih od prvega dne vključijo kot del ekipe,
jih vprašajo za mnenje in tako dobijo marsikatero dobro idejo,
jih povabijo na skupno malico
in morda celo vključijo v kakšno aktivnost, sicer rezervirano le za redno zaposlene
(izobraževanje, izleti, nagrade).
Izkoristite znanja (sveže znanje iz šol, dobro znanje tujih jezikov in digitalno pismenost
pripadnikov generacije Z) in zanimanja, ki jih mladi imajo (za npr. tehnologijo, duševno
zdravje, okolje).
(c) Ponudite jim varen prostor za učenje in sproščene odnose.
Vsi težimo k temu, da najdemo delo, v katerem uživamo in smo dobri. Za generacijo Z pa je
še malce bolj značilno, da iščejo delo, kjer se bodo počutili dobro in bodo lahko opravljali
naloge, ki so jim všeč in jim ležijo. Prijaznost, sproščenost, dobri odnosi, varen prostor za
učenje (ki vključuje tudi možnost napak) ter razumevajoča komunikacija so tisto, česar si na
delovnem mestu res želijo. Mentor, vodja ali kadrovska služba naj ima odprta vrata za
morebitna vprašanja, dileme (in naj to tudi jasno pove).
(d) Jasno komunicirajte in poskrbite za povratne informacije.
Razložite, spremljajte in podajte povratno informacijo. Mladi se šele uvajajo v svet dela in
včasih potrebujejo malce več razlage, da vidijo smisel in razumejo, zakaj je nekaj potrebno
narediti in zakaj nekaj ni sprejemljivo.
Njihov pogled na svet in delo je drugačen, ker so tudi odraščali v drugačnem svetu. Vajeni so
pozitivnih povratnih informacij, ki jih iščejo tudi na delovnem mestu. Z mentorjem ali
“prijateljem na delovnem mestu” (ang: buddy), ki jih bo spremljal, jih pohvalil ali nežno
opozoril na napako, bodo lažje in hitreje usvojili ter sprejeli vaš način dela.
(e) Pozor: mladi cenijo kakovost življenja, prosti čas in hobije.
Generacija Z ceni svoj prosti čas, hobije in kakovost življenja. Z opazovanjem svojih staršev
so prišli do spoznanja, da za trud in trdo delo nisi vedno pravično nagrajen, zato pogosteje
na prvo mesto postavljajo sebe in svoje življenje. Navsezadnje ločijo tisto, kar se dogaja v
službi, od prostega časa.
Zato ne jemljite preveč osebno, če ne potrdijo vaše prošnje za prijateljstvo na Facebooku (če
sploh še imajo aktiven profil), Instagramu ali Tiktoku. Ker cenijo svoj prosti čas, svoje hobije,
morda ne delajo kompromisov. Pomembna jim je fleksibilnost z vidika urnikov, načina in
postopkov dela.
Izjave mladih kandidatov za delo
»Nikoli ne bi sprejela redne zaposlitve pri delodajalcu, ki mi ni odgovoril na prijavo za
študentsko delo.« (A. P., študentka, 22 let)
»Res sem si želel delati točno v tem podjetju. Zato sem poleti 2 tedna čakal samo na njihov
odziv in sem zavrnil ostale ponudbe za delo. Ker se niso odzvali prijavo, sem potem šel delat
drugam, a ostal mi je grenak priokus.« (M.N., študent, 20 let)
K.Z. (študent, 21 let) kliče na študentski servis: »Živijo, včeraj zvečer sem poslal prijavo za
delo, pa mi do danes do 9.00 zjutraj še niso nič odgovorili.«
Ali ste vedeli?
ODZOVI SE – Zaradi tovrstnih odzivov mladih kandidatov za delo, smo razvili
sistem “Odzovi se”, pri katerem delodajalci le z enim klikom naenkrat obvestijo
vse prijavljene mlade kandidate o (ne)izbranosti za prosto študentsko delo.
Sistem za obveščanje kandidatov mesečno uporablja že okrog 1.000 delodajalcev.
Vir: www.studentski-servis.com