Ljubljana, 19. april 2017 – Včeraj so se na izredni seji Sveta Vlade RS za mladino sestali predstavniki ministrstev in predstavniki mladinskega sektorja. Seja je bila zaradi izjemno kritičnega revizijskega poročila Računskega sodišča o Učinkovitosti mladinske politike sklicana na zahtevo mladinskega sektorja.
Računsko sodišče RS je namreč 15. marca 2017 objavilo poročilo Učinkovitost mladinske politike, s katerim je med drugim ugotovilo, da načrtovanje mladinskih politik ne temelji na ustreznih analizah, zato aktivnosti niso usmerjene na najbolj problematična področja. Financiranje in časovno izvajanje ukrepov ne sledi potrebam mladim, prav tako veliko ukrepov nima jasnega dolgoročnega doprinosa k reševanju problematike mladih. Vlada in MIZŠ nista ustrezno zagotovila vseh razpoložljivih virov financiranja, usklajevanje, sodelovanje in koordinacija med deležniki mladinske politike pa je neučinkovito.
V zahtevi za sklic izredne seje smo mladi jasno izrazili pričakovanje, da bi se seje udeležil tudi predsednik vlade dr. Miro Cerar, ki naj bi predstavil, kako se bo Vlada RS lotila sprejema ustreznih ukrepov za odpravo neustreznega stanja na področju mladinske politike v Sloveniji, a ga na sejo Sveta Vlade RS za mladino ni bilo.
Predstavniki mladinskega sektorja smo na izredni seji Sveta Vlade RS za mladino od vlade zahtevali odpravo vseh pomanjkljivosti, ki jih v svojem poročilu navaja Računsko sodišče RS in na katere mladinski sektor opozarja že vrsto let. Posebej smo izpostavili, da preden Vlada RS posreduje odzivno poročilo o odpravi nepravilnosti Računskemu sodišču RS, mora tega obravnavati in potrditi tudi mladinski sektor.
Predstavniki mladinskega sektorja še posebej izpostavljamo, da je treba:
– sistematično in centralno spremljanje vseh podatkov, ki se nanašajo na mlade. Ukrepi, ki jih Vlada RS sprejema danes namreč pogosto temeljijo na pomanjkljivih in zastarelih podatkih in zaradi tega ne prinašajo potrebnih učinkov.
– izboljšati medresorsko usklajevanje vseh ministrstev, saj trenutno ministrstva pri pripravi konkretnih ukrepov za mlade pogosto ne sodelujejo med seboj, pogosto pa tudi sprejemajo stališča in ukrepe, ki so med seboj kontradiktorni.
– sistemsko financiranje ukrepov mladinske politike, saj je danes velika večina od njih vezana na uspešnost pridobitve evropskih sredstev in politične volje trenutne oblasti.
– na lokalni ravni vzpostaviti sistemsko organiziranost in financiranje mladinske politike, z namenitvijo posebne pozornosti sistemski ureditvi položaja Mladinskih svetov lokalnih skupnosti.
– povečati sredstva Urada RS za mladino, namenjena sofinanciranju mladinskega dela in podpori organizacij, ki izvajajo mladinsko delo ter s tem prispevajo tudi k razvoju mladinske politike.
– uspešneje in bolj transparentno izvajati Resolucijo o nacionalnem programu za mladino, pri čemer morajo sodelovati vsa ministrstva. Načrtovanje izvedbenih načrtov, spremljanje in izvajanje mora temeljiti na transparentnih postopkih, ki bodo zagotavljali učinkovitost izvajanja ukrepov, hkrati pa mora biti vsako morebitno neizvajanje ukrepov jasno obrazloženo.
Na izredni seji Sveta Vlade RS za mladino smo predstavniki mladih pričakovali konkretne odgovore na posamezne kritike in priporočila, ki jih je v revizijskem poročilu podalo Računsko sodišče, a jih ministrstva do same seje niso pripravila. Namesto tega je Vlada RS podala predlog o ustanovitvi delovne skupine, ki bi jo sestavljali predstavniki ministrstev in predstavniki mladih in ki naj bi pripravila predlog odzivnega poročila na revizijsko poročilo Računskega sodišča RS. Predstavniki mladih smo zahtevali, da se delo delovne skupine ne sme osredotočiti zgolj na predlog popravljalnih ukrepov Računskega sodišča, temveč se mora Vlada RS opredeliti do vseh priporočil in na seji ustanovljene delovne skupine predstaviti ustrezne ukrepe.
– sistematično in centralno spremljanje vseh podatkov, ki se nanašajo na mlade. Ukrepi, ki jih Vlada RS sprejema danes namreč pogosto temeljijo na pomanjkljivih in zastarelih podatkih in zaradi tega ne prinašajo potrebnih učinkov.
– izboljšati medresorsko usklajevanje vseh ministrstev, saj trenutno ministrstva pri pripravi konkretnih ukrepov za mlade pogosto ne sodelujejo med seboj, pogosto pa tudi sprejemajo stališča in ukrepe, ki so med seboj kontradiktorni.
– sistemsko financiranje ukrepov mladinske politike, saj je danes velika večina od njih vezana na uspešnost pridobitve evropskih sredstev in politične volje trenutne oblasti.
– na lokalni ravni vzpostaviti sistemsko organiziranost in financiranje mladinske politike, z namenitvijo posebne pozornosti sistemski ureditvi položaja Mladinskih svetov lokalnih skupnosti.
– povečati sredstva Urada RS za mladino, namenjena sofinanciranju mladinskega dela in podpori organizacij, ki izvajajo mladinsko delo ter s tem prispevajo tudi k razvoju mladinske politike.
– uspešneje in bolj transparentno izvajati Resolucijo o nacionalnem programu za mladino, pri čemer morajo sodelovati vsa ministrstva. Načrtovanje izvedbenih načrtov, spremljanje in izvajanje mora temeljiti na transparentnih postopkih, ki bodo zagotavljali učinkovitost izvajanja ukrepov, hkrati pa mora biti vsako morebitno neizvajanje ukrepov jasno obrazloženo.
Na izredni seji Sveta Vlade RS za mladino smo predstavniki mladih pričakovali konkretne odgovore na posamezne kritike in priporočila, ki jih je v revizijskem poročilu podalo Računsko sodišče, a jih ministrstva do same seje niso pripravila. Namesto tega je Vlada RS podala predlog o ustanovitvi delovne skupine, ki bi jo sestavljali predstavniki ministrstev in predstavniki mladih in ki naj bi pripravila predlog odzivnega poročila na revizijsko poročilo Računskega sodišča RS. Predstavniki mladih smo zahtevali, da se delo delovne skupine ne sme osredotočiti zgolj na predlog popravljalnih ukrepov Računskega sodišča, temveč se mora Vlada RS opredeliti do vseh priporočil in na seji ustanovljene delovne skupine predstaviti ustrezne ukrepe.
Predstavniki mladih revizijsko poročilo vidimo kot priložnost za razvoj mladinskih politik in sprejem učinkovitejših ukrepov za mlade. Upamo, da Vlada RS ne bo smatrala, da se njeno delo konča s pripravo odzivnega poročila, temveč bo vsa priporočila Računskega sodišča upoštevala pri izvajanju svoje politike na vseh resorjih.
