V letu 2017 se je ob minimalni povišala tudi povprečna bruto urna postavka, opravljenega je bilo tudi več ur študentskega dela.
Na podlagi podatkov letnih poročil koncesionarjev za posredovanje začasnih in občasnih del dijakov in študentov (študentskih del), smo na Študentski organizaciji Slovenije pripravili kratek povzetek o gibanju študentskega dela med letoma 2016 in 2017. Podatki niso popolni, saj vseh podatkov od vseh koncesionarjev nismo pridobili, zato so ti na mestih razširjeni tako, da skušajo predstaviti celotni obseg študentskega dela.
Leto 2016 je koncesijsko pogodbo za posredovanje študentskega dela podpisalo 25 koncesionarjev, danes jih dejavnost opravlja 21. Tržni delež posrednikov se v teh dveh letih ni bistveno spremenil; največji trije: ŠS d.o.o., Agencija M Servis in Študentski servis d.o.o. skupaj posredujejo 85% vseh študentskih del.
Minimalna bruto urna postavka za študentsko delo se usklajuje vsako leto; tako se je s 1. septembrom 2016 povišala na 4,53, s 1. aprilom 2017 pa na 4,61 evrov bruto. Od 1. aprila 2018 minimalna bruto urna postavka znaša 4,73 evrov, kar znaša 4,00 evrov neto. V povprečju je med letoma 2016 in 2017 še bolj narasla povprečna bruto urna postavka, ki je po podatkih posrednikov v prvem letu znašala 5,09, v drugem pa 5,48 evrov[1], kar je 7,66 % rast.
V tem obdobju se je povečal urni obseg opravljenega študentskega dela, iz 47.147.000 v letu 2016 se je povečalo za 1, 78 % na 48.769.000 opravljenih delovnih ur. Za primerjavo: po začasnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo v letu 2016 opravljenih 1.148.500.000, v letu 2017 pa 1.168.900.000 delovnih ur, pri čemer pa niso upoštevane vse oblike dela[2]. Podobno kot ugotavljajo ostale raziskave doslej, vidimo, da študentsko delo predstavlja največ 4% trga dela v Sloveniji.
Ker se je v primerjanih letih povečala tako povprečna bruto urna postavka kot število opravljenih delovnih ur ni presenečenje, da so se povečali tudi skupni prihodki z naslova študentskega dela. V primerjavi z letom 2016, ko so ti znašali 244.198.795,62 evrov, so se zvišali za 5 % na 257.154.254,75 evrov. Opazna je tudi 4,4 % rast števila obračunanih napotnic, njihovo število sej povečalo iz 910.000 na 950.000.
Še podatki o številu dijakov in študentov, ki so opravljali študentsko delo po podatkih Zavoda za zaposlovanje, ki vodi registrske podatke o vplačilih v pokojninsko blagajno z naslova študentskega dela in ima najbolj natančne podatke. Teh podatkih je bilo leta 2016 z naslova študentskega dela zavarovanih 98.901 dijakov in študentov, kar predstavlja 63,58 % vseh dijakov in študentov (skupaj 155.557 v šolskem oz. študijskem letu 2015/2016). V letu 2017 je študentsko delo opravljalo 98.914 dijakov in študentov, kar je predstavljalo 64,41% vseh dijakov in študentov (v manjši populaciji, ki je v šolskem/študijskem letu 2016/2017 štela 153.568 dijakov in študentov).
Glede na te podatke je opaziti trend večje vključenosti dijakov in študentov v študentsko delo. Opaziti je povečanje deleža dijakov in študentov, ki v pokojninsko zavarovanje vplačajo do 7 mesecev v šolskem oziroma študijskem letu ter zmanjšanje tega deleža pri tistih, ki vplačajo za več kot 7 mesecev pokojninske dobe. Glede na to lahko zaključimo, da se povečuje delež dijakov in študentov, ki študentsko delo opravljajo v obsegu do največ polovičnega delovnega časa, medtem ko se zmanjšuje delež in število tistih, ki s študentskim delom nadomeščajo zaposlitve za polni delovni čas.
—–
[1] Povprečna bruto urna postavka se ne sklada z izračunom, ki ga opravimo, če delimo število opravljenih ur s celotnim finančnim obsegom študentskega dela. V tem primeru je povprečna bruto urna postavka v letu 2016 znašala 5,18 evrov, v 2017 pa 5,27 evrov. Za razlikovanje sta vsaj dva razloga. Prvi je obračunavanje dodatkov, kot so potni stroški in malica, ki zvišajo bruto plačilo, ne povečajo pa števila opravljenih ur. Drugi razlog pa so različni načini izračuna povprečne urne postavke pri posrednikih.
[2] V raziskovanje so zajete vse osebe s sklenjeno pogodbo ali sklepom o zaposlitvi, ki so zaposlene pri pravnih osebah javnega/zasebnega sektorja ali registriranih fizičnih osebah oziroma v njihovih enotah v sestavi, registriranih za opravljanje svoje dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije: tiste, ki so v delovnem razmerju za nedoločen, in tudi tiste, ki so v delovnem razmerju za določen čas, s polnim delovnim časom ali z delovnim časom, krajšim od polnega delovnega časa. V ciljno populacijo niso vključene samozaposlene osebe, kmetje, zaposlene osebe, ki v opazovanem obdobju niso prejele niti ene od vrst izplačil plač iz sredstev (v breme) delodajalca (tj. plače in/ali nerefundiranega nadomestila plače), zaposlene osebe, ki so vključene v programe javnih del, osebe, ki delajo na podlagi podjemnih, avtorskih ali podobnih pogodb (npr. učenci in študenti na praksi, osebe, ki delajo prek agencij za posredovanje dela, idr.), osebe, ki so napotene drugam (detaširane) ali so bile odsotne z dela zaradi bolniških odsotnosti nad 30 delovnih dni, materinskega, očetovskega ali starševskega dopusta, če jim ni bila izplačana tudi plača iz sredstev (v breme) delodajalca
