Povečanje višine državnih štipendij za 20 %
Po podatkih raziskave Evroštudent VI so povprečni stroški študenta 413,3 eura (mediana) oziroma 511,7 eura (aritmetična sredina), medtem ko je višina povprečne državne štipendije 122 eurov. Zaskrbljujoč je tudi podatek iz iste raziskave, da slovenski študenti nadpovprečno slabo ocenjujejo svoj finančni položaj: kar 38 odstotkov študentov poroča, da se srečujejo z (zelo) resnimi finančnimi težavami. Očitno je torej, da državne štipendije, kot ukrep, ki bi študentom iz socialno ogroženih okolij omogočil izobraževanje, za doseganje svojega namena, niso dovolj visoke. Zato se s spremembo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev določa postopen dvig državnih štipendij tako za dijake, kot za študente v skupni višini 20% do leta 2024. Štipendije, izplačane med 1. junijem in 31. decembrom 2022 bodo višje za 5, tiste izplačane v letu 2023 za 10, državne štipendije, izplačane v letu 2024 pa za 20 % odstotkov od štipendij, veljavnih v aprilu 2022.
Dodatna, 6. in 7. razred prejemnikov državne štipendije
Podatek iz raziskave Evroštudent VI kaže na prešibko socialno politiko za mlade v izobraževanju: štipendije in socialni prejemki za samo 21,8% slovenskih študentov pomenijo pretežni vir prihodka, s katerim razpolaga slovenski študent. 15,1% študentom največ sredstev zagotovi družina, kar 62,6% vseh pa največji vir prihodka predstavlja zaslužek od dela. Glede na podatke Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je državno štipendijo leta 2018 prejemalo le 20 odstotkov študentov, kar je občutno manj kot 38 %, kot je študentov, ki sporočajo, da se srečujejo z resnimi finančnimi težavami. Zato se s spremembo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev dodajata 2 nova razreda prejemnikov državnih štipendij, s čimer se bo povečalo število prejemnikov štipendij.
Odprava starostne omejitve pri pridobitvi pravice do štipendije
V ZŠtip-1 je za štipendiste določen splošni starostni pogoj za pridobitev štipendije, po katerem so do štipendij upravičeni dijaki, ki so pred dopolnjenim 22. letom starosti prvič vpisani v program sekundarnega ter študenti, ki so pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisani v program terciarnega izobraževanja. Po mnenju ŠOS je starostni pogoj določen povsem arbitrarno, zaradi tega pa tudi diskriminatorno, podobno kot pri zdravstvenem zavarovanju družinskih članov. Visokošolska zakonodaja namreč določa, da imajo študenti ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravice in ugodnosti, ki izhajajo iz naslova statusa študenta, kot jih določajo posebni predpisi, če niso v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu oziroma niso poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov. S spremembo se omogoči prejemanje štipendije tudi starejšim študentom, v kolikor ti izpolnjujejo ostale pogoje.
Izvzem dohodkov iz študentskega dela in kadrovskih štipendij do višine minimalne plače iz izračuna upravičenosti do socialnih transferjev po ZUPJS
Ključna funkcija študentskega dela je socialni korektiv, ki socialno šibkejšim dijakom in študentom omogoči šolanje za želeno izobrazbo, tudi če prihajajo iz socialno šibkejših družin. Ker pa se prihodki iz študentskega dela upoštevajo pri izračunu upravičenosti do pravic iz javnih sredstev (otroški dodatek, državna štipendija, subvencija za vrtec,…) je mnogo družin oškodovanih, ker kateri izmed otrok opravlja študentsko delo. Prizadete in na nek način kaznovane so predvsem socialno šibkejše družine, ki zaradi počitniškega dela otrok(a) prejmejo nižji otroški dodatek in druge socialne transfere. Zato je se študentsko delo do višine posebne osebne olajšave v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, izvzema iz dohodka družine, ki se upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
