Bivanje višješolskih študentov v študentskih domovih
Pred sprejetjem ZUPŠ-1 je ureditev na področju subvencioniranega bivanja študentov, v primerjavi s študenti, ki obiskujejo visokošolske ali univerzitetne študijske programe, v neenak položaj postavljala študente višješolskih zavodov. Le slednji so namreč lahko bivali v študentskih domovih, medtem ko so študenti višješolskih programov lahko, zaradi določil 2. odstavka 41. člena Zakona o višjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 86/04 in 100/13) subvencionirano bivali le v dijaških domovih. Opozarjamo, da študij na višješolskih študijskih programih prav tako spada v terciarno izobraževanje, kar potrjujejo tudi sprejeti dokumenti in sklepi ministrskih konferenc evropskega visokošolskega prostora (EHEA), zato mora zakonodajni okvir višješolskega izobraževanja stremeti k izenačevanju pravic in dolžnosti študentov s tistimi, ki študirajo na visokošolskih zavodih. Tudi sicer bivanje (praviloma mladoletnih) dijakov ne moremo enačiti z bivanjem (polnoletnih) študentov, saj dijaški domovi opravljajo tudi vzgojno funkcijo, ki je za študente omejujoča.
Opredelitev javnega razpisa za subvencionirano bivanje v ZVis
Subvencionirano bivanje študentov je po mnenju ŠOS pravica, ki izhaja iz statusa študenta, čeprav področna zakonodaja (Zakon o visokem šolstvu) le-tega ne opredeljuje tako. Zato mora pogoje javnega razpisa za dostop do pravice do subvencioniranega bivanja določiti področni zakon, t.j. Zakon o visokem šolstvu.
Zagotovitev dodatnih sredstev za gradnjo in obnovo študentskih domov
Po podatkih Razpisa za sprejem in podaljšanje bivanja študentov visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za študijsko leto 2020/2021 je študentom na voljo 12.121 subvencioniranih postelj v javnih in zasebnih študentskih domovih ter pri zasebnikih, kar ob 76.728 študentih v letu 2019 pomeni, da ima le 15,8 % vseh študentov možnost subvencioniranega bivanja. Na drugi strani kar tretjina (cca. 25.000) študentov biva na trgu in plačuje visoke najemnine za bivanje pri zasebnikih. Da bi torej pokrili vse potrebe za dostopno bivanje študentov, bi morala država zagotoviti skoraj trikrat toliko bivanjskih kapacitet, kot jih zagotavlja danes. Z zagotovitvijo dodatnih sredstev za gradnjo študentskih domov lahko pričakujemo, da se ta primanjkljaj v prihodnjih letih prične zmanjševati. S spremembo Zakona o visokem šolstvu se za gradnjo in obnovo bivanjskih kapacitet za študente ta sredstva podvajajo; trenutnim cca. 5 milijonov EUR letno, ki prihajajo iz naslova dodatne koncesijske dajatve iz študentskega dela, se dodaja 5 milijonov EUR letno iz državnega proračuna.
