Študentsko delo je v zakonodaji definirano kot začasno in občasno delo dijakov in študentov in je pravno razmerje, v katerih dijak oz. študent za drugo (pravno) osebo opravlja delo.
Je ena izmed pogodbenih oblik dela po področni zakonodaji, ki se razlikujejo od pogodbe o zaposlitve po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Ob študentskem delu se za opravljanje različnih oblik dela uporabljajo še avtorske in podjemne pogodbe, pogodba o poslovodenju, osebno dopolnilno delo, začasno in občasno delo upokojencev, pripravništvo itd. Vsaka pogodbena oblika dela ima svoj namen in omejitve, študentsko delo pa se od ostalih razlikuje po tem, da ga lahko opravljajo samo dijaki in študenti, namenjeno pa je delu ob študiju. Ker je študentsko delo začasno in občasno, je tudi precej manj formalizirano in zaradi načina posredovanja študentom in delodajalcem bolj prijazno. Ker je njegova funkcija tudi socialni korektiv (možnost zaslužka, ki omogoča študij), je tudi manj davčno obremenjeno (glede na pogodbo o zaposlitvi).
Kot pogodba služi napotnica, ki je pravna podlaga za študentsko delo, zato jo morajo študenti vedno dvigniti pred pričetkom dela. V nasprotnem primeru gre za »delo na črno«, v primeru inšpekcijskega pregleda pa sta lahko kaznovana delodajalec in študent. Pomembno je tudi, da delodajalec, preden študent prične z delom, podpiše in ožigosa en izvod napotnice.
Načeloma pri opravljanju študentskega dela, kot velja za druge oblike dela, ne prihaja do kršitev. Vseeno pa prihaja do primerov kršitev, predvsem neplačila za delo. Če je debirokratizacija postopkov posredovanja in opravljanja študentskega dela prednost, pa se lahko izkaže tudi kot tveganje. Zato v nadaljevanju nekaj informacij o (pravnih) možnostih, v kolikor bi do nesoglasij in kršitev vseeno prišlo:
- Predlagamo, da študenti pred pričetkom dela preverijo podjetja, ki so v preteklosti zaostajala s plačili za opravljeno delo ali kršila pravil na: neplačniki.info.
- Ker napotnica le na splošno ureja medsebojna razmerja med študentom in delodajalcem, v izogib nesoglasjem in za lažje uveljavljanje pravic svetujemo, da se študenti že pred začetkom dela z delodajalcem zelo natančno dogovorijo o vseh pogojih dela, če je možno tudi v pisni obliki. Predvsem pa o:
- plačilu (urna postavka),
- trajanju dela,
- zahtevah, dodatnih pogojih ter internih pravilih v podjetju,
- roku plačila,
- itd.
- V času opravljanja dela naj študenti vodijo tudi svoj dnevnik prihodov in odhodov opravljenega dela, s katerim bodo v primeru nesoglasij lažje dokazovali obseg dela.
Če delodajalec ne izpolnjuje dogovora, sklenjenega pred začetkom dela, oz. krši pravice, predlagamo da se študenti najprej obrnejo na študentski servis in pojasnijo okoliščine spora oziroma kršitve. Študentski servis opozori delodajalca na izpolnjevanje obveznosti ter deluje kot mediator v sporu.
Nekateri študentski servisi zalagajo sredstva, kar pomeni, da nakažejo denar takoj po končanem delu oz. ko prejmejo izpolnjeno napotnico s strani podjetja. V tem primeru se študenti izognejo tveganju zamud pri plačilu.
Vsi koncesionarji – študentski servisi, morajo sicer za primer neplačila delodajalcev za opravljena dela dijakov in študentov oblikovati tudi rizičen sklad. Sredstva rizičnega sklada se smejo uporabiti za plačilo dela dijakom ali študentom ter sodne takse, vendar na žalost teh sredstev hitro zmanjka.
O kršitvah pravic pri opravljanju dela lahko študenti opozorijo Inšpektorat za delo RS oz. podajo prijavo kršitev na http://www.id.gov.si/si/storitve/prijava_krsitev
V kolikor delodajalci ne odpravijo kršitev oz. se spor ne more rešiti po izvensodni poti, dijakom in študentom ostane sodno varstvo:
Študenti naj najprej pisno zahtevajo, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni. Najbolje, da zahtevek pošljejo priporočeno ali po elektronski pošti, kar lahko uporabijo kot dokaz v morebitnem nadaljnjem postopku.
Če delodajalec v roku 8 delovnih dni po vročeni pisni zahtevi ne izpolni svoje obveznosti oziroma ne odpravi kršitve lahko v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti zahtevajo sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.
Za denarne terjatve (neplačilo) rokov ni, vendar je pri tem treba upoštevati omejitev, da denarne terjatve zastarajo v petih letih.
Druge pravice pri opravljanju študentskega dela
Ker ne gre za pogodbo o zaposlitvi po ZDR-1, imajo študenti le del pravic in obveznosti, ki sicer pripadajo delavcu. V primeru študentskega dela se uporabljajo določbe:
- delovnem času,
- odmorih in počitkih,
- o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let ter
- o odškodninski odgovornosti.
Elementi delovnega razmerja
Vsako delo oz. delovno razmerje vsebuje elemente delovnega razmerja. Pri vsakem gre npr. za razmerje med delavcem in delodajalcem, kjer se opravlja delo za plačilo; tudi pri študentskem delu.
Ključno pa je, da ZDR-1 določa, da se mora, kadar obstajajo VSI elementi, skleniti pogodba o zaposlitvi po ZDR-1. To velja za vse pogodbene oblike dela, torej tudi za študentsko delo; ne zaradi njegove začasne in občasne narave dela, temveč zaradi določb ZDR-1. Ne gre torej za kakšno posebno vprašanje regulacije študentskega dela, temveč (trga) dela nasploh.
ZDR-1, krovni zakon delovno-pravne zakonodaje, torej v 13. členu določa, da “če obstajajo elementi delovnega razmerja, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava”. 4. člen omenjenega zakona pa govori o the elementih delovnega razmerja. To so:
- “Razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se
- delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem
- za plačilo,
- osebno in
- nepretrgano opravlja delo
- po navodilih in
- pod nadzorom delodajalca.”
V primeru spora o obstoju delovnega razmerja med študentom in delodajalcem se samodejno domneva, da delovno razmerje obstaja, če obstajajo njegovi elementi. To pravilo torej velja tudi, če pogodbe o zaposlitvi nista sklenila in ne glede na to, ali se glede tega strinjata.
Že na podlagi zgornje definicije delovnega razmerja je jasno, da gre za precej splošno opredelitev, ki dopušča mnogo interpretacij. Zaradi tega se presoja obstoj delovnega razmerja na sodišču (oz. IDRS) ter vsako razmerje posebej, od primera do primera. Dela in okoliščine so vedno drugačne, edinstvene in kompleksne. Zato tudi ne morejo biti v naprej znana podrobna merila, npr. nepretrganosti opravljanja dela oz. začasnosti in občasnosti.
V primeru spora bosta morala zato študent in delodajalec na sodišču (delovno in socialno sodišče) ugotavljati, ali so v določenem razmerju med delavcem in delodajalcem obstajali elementi delovnega razmerja. Po novem pa ima možnost ugotavljanja tudi Inšpektorat za delo RS. Glede na sodno prakso pa lahko sklepamo, da sodišča predvsem preverjajo ali je študentsko delo v vseh elementih “primerljivo z delom redno zaposlenih oseb” pri istem delodajalcu.
Podrobno o sodnem varstvu:
V skladu z 200. členom ZDR-1 je za nedenarne terjatve predvideno posredno sodno varstvo, kar pomeni, da mora delavec, če meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali da krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, zahtevo za odpravo kršitve ali izpolnjevanje obveznosti najprej nasloviti na delodajalca. Ta mora o delavčevi zahtevi odločiti v 8 delovnih dneh po vročeni pisni zahtevi delavca, po poteku tega roka pa delavec lahko zahteva sodno varstvo v 30 dneh pred pristojnim delovnim sodiščem.
To velja torej tudi za primere, ko so podani vsi elementi delovnega razmerja, delavec in delodajalec pa v nasprotju z ZDR-1 nimata sklenjene pogodbe o zaposlitvi, temveč kakšno od pogodb civilnega prava (npr. študentsko delo). Dokler razmerje med delavcem in delodajalcem, za katerega delavec navaja, da ima elemente delovnega razmerja, še traja, lahko delavec na podlagi 200. člena ZDR-1 zahteva od delodajalca ugotovitev delovnega razmerja in izročitev pisne pogodbe o zaposlitvi. V nadaljevanju sodno varstvo v predpisanem roku. Ko pa razmerje, za katerega delavec navaja, da ima elemente delovnega razmerja, že preneha, mora delavec uveljavljati neposredno sodno varstvo pred sodiščem v roku 30 dni od dneva, ko je takšno razmerje prenehalo oziroma ko je delavec izvedel za kršitev pravice.
Denarne terjatve lahko vsi delavci (po četrtem odstavku 200. člena ZDR-1) uveljavljajo neposredno pred sodiščem (torej ne da bi prej uporabili notranjo pot pri delodajalcu), ZDR-1 pa za uveljavljanje teh terjatev tudi ne določa posebnih prekluzivnih rokov. To velja npr. za neplačilo za opravljeno študentsko delo.
Posodobljeno: julij 2020
