V Republiki Sloveniji se podeljujejo naslednje štipendije:
- državne štipendije,
- Zoisove štipendije,
- štipendije za deficitarne poklice,
- štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu,
- sofinancirane in nesofinancirane kadrovske štipendije
- štipendije AD futura,
- poznamo pa tudi druge vrste štipendij (npr. občinske štipendije, štipendije nevladnih organizacij, tujih institucij,…).
Upravičenci do štipendij in splošni pogoji za pridobitev
Štipendije so kot dopolnilni prejemek namenjene kritju stroškov v zvezi z izobraževanjem.
Štipendijo lahko po Zakonu o štipendiranju (ZŠtip-1) pridobijo osebe:
- ki so pred dopolnjenim 22. letom starosti prvič vpisane v program nižjega ali srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega tehniškega ali drugega strokovnega ter splošnega izobraževanja, za katerega uveljavljajo pravico do štipendije,
- ali upravičenci, ki so pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisani v program višješolskega ali visokošolskega izobraževanja prve ali druge stopnje, za katerega uveljavljajo pravico do štipendije v Sloveniji ali tujini.
Starostni pogoj se ne upošteva pri sofinanciranih kadrovskih štipendijah.
Za pridobitev štipendije je pomembno, da oseba ni:
- v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti,
- vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu,
- poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov.
Posebni pogoji za pridobitev državne in Zoisove štipendije
Poleg splošnih pogojev pa mora posameznik za pridobitev državne in Zoisove štipendije izpolnjevati še posebne pogoje.
Pri državni štipendiji je ta posebni pogoj izpolnjevanje pogoja materialnega cenzusa, kar pomeni, da povprečni mesečni dohodek in premoženje na družinskega člana ne presega določenega zneska/cenzusa.
Za pridobitev Zoisove štipendije pa mora oseba izpolnjevati pogoj doseženega izjemnega dosežka in še enega od naslednjih vstopnih pogojev: ima povprečno oceno v visokošolskem ali višješolskem izobraževanju najmanj 8,5; ali je v visokošolskem ali višješolskem izobraževanju glede na povprečno oceno uvrščen med najboljših 5% v svoji generaciji.
Izpolnjevanje vstopnega pogoja za Zoisovo štipendijo pa še ne pomeni pridobitve Zoisove štipendije. Ko posameznik odda vlogo, je razvrščen v eno od dveh skupin kandidatov za Zoisovo štipendijo (glede na vstopni pogoj) in potem ta posameznik za omejeno število Zoisovih štipendij tekmuje z ostalimi kandidati, ki so kandidirali na podlagi enakega vstopnega pogoja.
Trajanje štipendijskega razmerja
Štipendije se dodelijo za obdobje od dodelitve do izteka izobraževalnega programa. Državna štipendija, Zoisova štipendija in štipendija za Slovence v zamejstvu in po svetu se dodelijo za raven izobraževanja, ki je višja od že dosežene ravni. Štipendije za deficitarne poklice, štipendije Ad futura in sofinancirane kadrovske štipendije se dodelijo za posamezen izobraževalni program.
Štipendija se ne more prvič dodeliti:
- za letnik, v katerega je vlagatelj ponovno vpisan, ali v času dodatnega študijskega leta po izteku izobraževalnega programa ali v času podaljšanega študentskega statusa.
- za izobraževalni program na ravni izobraževanja, ki je enaka ali nižja od ravni, ki jo je vlagatelj že dosegel.
- za izobraževanje na višji ravni, dokler ne zaključi izobraževanja na ravni, za katero je prejemal štipendijo.
Štipendijsko razmerje in prejemanje štipendije se podaljša za dodatno eno šolsko ali študijsko leto, če štipendist ponavlja letnik zaradi:
- starševstva,
- opravičljivih zdravstvenih razlogov,
- izjemnih družinskih in socialnih okoliščin,
- neizpolnjenih šolskih ali študijskih obveznosti zaradi višje sile.
Ob spremembi izobraževalnega programa je štipendist upravičen do nadaljnjega prejemanja štipendije, če je novi izobraževalni program ustrezen z vidika določb Zakona o štipendiranju glede javne veljavnosti in ravni izobraževanja (ter področja ali smeri izobraževalnega programa oziroma drugih okoliščin, določenih z zakonom ali javnim razpisom). Štipendist, ki namerava spremeniti izobraževalni program, lahko pred dejansko spremembo izobraževalnega programa pri dodeljevalcu štipendije preveri, ali je novi program ustrezen.
Prejemanje štipendije
Štipendist je upravičen do nadaljnjega prejemanja štipendije v novem šolskem/študijskem letu, če izpolnjuje splošne pogoje iz tega zakona, v primeru državne štipendije tudi pogoj cenzusa po ZUPJS in je uspešno zaključil letnik, za katerega je prejemal štipendijo.
Štipendija se izplačuje tudi v dodatnem študijskem letu po izteku izobraževalnega programa I. ali II. stopnje (tj. absolventski staž), vendar le enkrat in sicer po I. ali po II. stopnji.
Prenehanje in mirovanje štipendijskega razmerja
Štipendijsko razmerje miruje, če:
- po zaključku šolskega ali študijskega leta, v katerem je prejemal štipendijo, ne napreduje v višji letnik, razen v primeru podaljšanja štipendijskega razmerja in prejemanja štipendije za dodatno šolsko ali študijsko leto (starševstva, opravičljivih zdravstvenih razlogov, izjemnih družinskih in socialnih okoliščin, neizpolnjenih šolskih ali študijskih obveznosti zaradi višje sile),
- štipendist ne vloži vloge za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije, štipendije za deficitarne poklice ali štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu najkasneje zadnji mesec tekočega šolskega ali študijskega leta za naslednje šolsko ali študijsko leto,
- štipendist ne vloži vloge za nadaljnje prejemanje drugih, v Zakonu o štipendiranju urejenih štipendij, v roku, kot ga določa javni razpis ali pogodba o štipendiranju,
- dohodek na družinskega člana štipendista, ki prejema državno štipendijo, presega cenzus za dodelitev štipendije,
- štipendist, ki prejema Zoisovo štipendijo, ni izpolnil pogojev iz 23. člena ZŠtip-1 (vpis v višji letnik in dosežena povprečna ocena), razen če je preskočil letnik ali pogojev ni izpolnil zaradi opravičljivih razlogov iz prvega odstavka 87. člena ZŠtip-1 (starševstva, opravičljivih zdravstvenih razlogov, izjemnih družinskih in socialnih okoliščin, neizpolnjenih šolskih ali študijskih obveznosti zaradi višje sile).
Štipendijsko razmerje preneha, če štipendist:
- ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev štipendije po tem ZŠtip-1,
- pridobi drugo štipendijo (ki se izključuje; glej tabelo spodaj),
- prekine izobraževanje, se izpiše ali ne zaključi izobraževanja, za katerega je prejemal štipendijo,
- spremeni izobraževalni program in na novem izobraževalnem programu ni upravičen do nadaljnjega prejemanja štipendije,
- štipendijo pridobi na podlagi posredovanih neresničnih podatkov,
- po mirovanju štipendijskega razmerja ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije,
- ne dokonča izobraževalnega programa v roku (do 30. septembra naslednjega koledarskega leta po zaključnem letniku),
- odpove štipendijsko razmerje, ter
- v drugih primerih, določenih z Zakonom o štipendiranju (ZŠtip-1).
Vračanje štipendije
Štipendist je dolžan vrniti štipendijo za letnik, katerega tudi po enoletnem mirovanju ni uspešno dokončal oziroma ni opravil obveznosti za napredovanje v višji letnik. Če ne dokonča študija v času absolventa, vrača štipendijo samo za zadnji letnik (novost z novelo Zštip-1B). Nadalje je v novem ZŠtip-1 (v prvem odstavku 99. člena ) navedeno, da štipendistu ni potrebno vračati štipendije v primerih, ko letnika (oziroma izobraževanja) ni uspešno zaključil iz opravičljivih razlogov (starševstva, opravičljivih zdravstvenih razlogov, izjemnih družinskih in socialnih okoliščin, neizpolnjenih šolskih ali študijskih obveznosti zaradi višje sile).
V primeru, da štipendist ne zmore vrniti dolga v enkratnem znesku, lahko na pristojnem centru za socialno delo sklene dogovor o odpisu, obročnem vračilu ali odlogu vračila dolga.
Študentje imajo možnost podaljšanja roka za zaključek študijskih obveznosti, če centru za socialno delo predložijo potrdilo fakultete, s katerim dokažejo, da niso diplomirali/magistrirali do predvidenega roka (do konca študijskega leta v zadnjem letniku ali v času absolventa) zaradi okoliščin, na katere niso mogli vplivati. Glej obrazložitev Varuha človekovih pravic RS.
Kombiniranje štipendij
| DRŽAVNA | ZOISOVA | KADROVSKA | DEFICITARNA | ZAMEJSTVO |
AD FUTURA |
|
| DRŽAVNA | ||||||
| ZOISOVA | ||||||
| KADROVSKA | ||||||
| DEFICITARNA | ||||||
| ZAMEJSTVO | ||||||
| AD FUTURA |
Štipendist je upravičen le do ene štipendije, razen v primerih:
- kadrovske štipendije, ki se lahko dodeli istočasno z vsemi štipendijami, razen s štipendijo za deficitarne poklice,
- štipendije za deficitarne poklice, ki se lahko dodeli istočasno z vsemi štipendijami, razen s kadrovsko štipendijo,
- štipendije Ad futura za študijske obiske in za sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja, ki se lahko dodelita sočasno z vsemi štipendijami.
Državne in Zoisove štipendije ni mogoče kombinirati.
Dodatki k štipendiji
Zakon o štipendiranju posebej določa pogoje za upravičenost do posamezne štipendije ter merila za dodelitev dodatkov k štipendiji. V členih od 26. do 31. natančneje opredeljuje vrsto dodatkov in merila, ki se ob izpolnjevanju pogojev dodelijo k štipendiji:
- za bivanje,
- za učni uspeh,
- za štipendiste s posebnimi potrebami.
Dodatek za učni uspeh se lahko dodeli le pri državni štipendiji.
Davčna obravnava štipendij
Pogoje za oprostitev plačila dohodnine od štipendij in drugih prejemkov učencev, dijakov in študentov določa Zakon o dohodnini – ZDoh-2 (1. točka 25. člena), in sicer morajo biti pri oprostitvi plačila dohodnine izpolnjeni vsi od navedenih pogojev:
- prejemnik mora biti oseba, ki je vpisan kot učenec, dijak ali študent za polni učni ali študijski čas1,
- gre za prejemke v zvezi z izobraževanjem ali usposabljanjem na podlagi posebnih predpisov,
- izplačilo je izvršeno iz proračuna oziroma sklada, ki je financiran iz proračuna (razen kadrovskih štipendij), ali od prejemkov, ki jih financira tuja država ali mednarodna organizacija oziroma izobraževalna, kulturna ali znanstveno-raziskovalna ustanova,
- ne gre za prejemke, ki predstavljajo nadomestilo za izgubljeni dohodek ali so prejeti v zvezi z opravljanjem dela ali storitev.
Od državne in Zoisove štipendije, ki sta podeljeni v skladu z Zakonom o štipendiranju – ZŠtip-1, se torej dohodnine ne plača.
Kadrovske in druge štipendije pa v osnovi sodijo med obdavčljive dohodke, in sicer med druge dohodke po Zakonu o dohodnini, vendar se pod določenimi pogoji do določenega zneska ne vštevajo v davčno osnovo. V 106. členu ZDoh-2 je določeno, da se v davčno osnovo od drugih dohodkov ne všteva znesek kadrovske ali druge štipendije, izplačane za mesečno obdobje, osebi, ki je vpisana kot učenec, dijak ali študent za polni učni ali študijski čas:
- za študij v Sloveniji do višine minimalne plače,
- za študij v tujini do višine minimalne plače, povečane za 60 %.
