Ljubljana, 26. november 2022 – V Klubu Cankarjevega doma je potekala osrednja slovesnost, s katero je Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) obeležila 25. obletnico sprejema temeljnega akta, Študentske ustave, ki predstavlja enega pomembnejših mejnikov študentskega organiziranja v Sloveniji. Slavnostni govornik je bil minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Igor Papič, slovesnosti pa so se kot gostje udeležili tudi partnerji, aktivisti, nekdanje vodstvo ter člani skupščine ŠOS. Slednji so pred tem v Linhartovi dvorani sprejeli študentski memorandum, njegove novosti pa je predstavila predsednica ŠOS Marike Grubar. Ob tej priložnosti so pripravili razstavo 25-ih mejnikov študentskega organiziranja v Sloveniji, ki jo bodo premierno otvorili v sredo, 30. novembra 2022 ob 12.00, v preddverju dvorane Državnega sveta, drugega doma slovenskega parlamenta.
Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je stanovska organizacija vseh slovenskih študentk in študentov. Kot taka se zavzema za uresničevanje in varovanje njihovih interesov in potreb na slovenskih fakultetah, akademijah, visokih in višjih strokovnih šolah ter visokošolskih zavodih, doma in v tujini. V skladu s Študentsko ustavo se v ŠOS združujejo študentske organizacije univerz, samostojnih visokošolskih zavodov in višjih strokovnih šol, študentske organizacije lokalnih skupnosti ter interesne oblike povezovanja študentov. Gre za dobro organizirano in razvejano mrežo študentskih in dijaških organizacij, ki združuje in predstavlja več kot 80 tisoč študentov v terciarnem izobraževanju. S svojim prizadevanjem in trdim delom je ŠOS v 25 letih zagotovil, nadgradil in ubranil številne pravice – tako pri prevozih kot pri prehrani in študentskem delu, kar omogoča, da se lahko študentje v prvi vrsti posvečajo študiju.
Študentsko organiziranje je leta 1994 s sprejetjem Zakona o skupnosti študentov dobilo zakonodajni okvir, s polnim zagonom pa se je ideja o enotnem zastopanju študentov na nacionalni ravni začela uresničevati s sprejetjem Študentske ustave 24. oktobra 1997. Študentska ustava je temeljni akt samoupravne skupnosti študentov Slovenije, s katero so določeni demokratični temelji delovanja Študentske organizacije Slovenije.
Prvi predsednik ŠOS je bil Darko Krajnc, danes poslanec v Državnem zboru, ki je v svojem nastopu orisal čas nastajanja oz. formiranja študentskega gibanja. Poudaril je: »Živimo v hitro spreminjajočem se svetu, kjer je na mladih vse večje breme. Študentske organizacije ste dobro povezana civilno družbena struktura, ki ne skrbi zgolj za interese študentov skozi študijski proces, temveč gradite vrednote povezovanja, solidarnosti in zgledno dvigujete nivo kulturne zavesti v naši družbi. Večkrat ste morali iskati pravice na ulici. Zaradi doseženega uspeha v zadnjih 25 letih vam danes politiki z razlogom ponujamo roko sodelovanja.«.
Zbrane je nagovoril minister za izobraževanje, znanost, šolstvo in šport dr. Igor Papič, ki je izpostavil, da je konstruktiven in poglobljen dialog z mladimi ključen za prihodnost Slovenije in da imajo mladi skozi ŠOS odličnega in odločnega predstavnika na najvišjem nivoju družbenega odločanja: »Mladi kritično spremljajte dogajanje, poganjate družbene spremembe, prav vi boste zasedli kmalu najbolj odgovorna mesta v družbi, ne le doma, tudi v svetu. Vaša perspektiva zato mora seči dlje, drzneje in bolj smelo. Konec koncev boste prav vi, kot največja progresivna sila, že kmalu reševali naš svet.«.
Pred slovesnostjo je potekala skupščina ŠOS, ki je sprejela novi memorandum. V njem so poudarjena stališča ŠOS do najbolj ključnih vprašanj, ki zadevajo študentsko skupnost. Osrednjo vlogo ohranjajo zahteve po kakovostnem in enako dostopnem visokem in višjem šolstvu ter pravice, ki izhajajo iz statusa študenta. Kot novost se predstavljajo pozivi k digitalizaciji študijskega procesa in k usmeritvi na študenta osredotočenega učenja in poučevanja. V njem se po novem izpostavlja širša problematika mladih: socialne pravice, stanovanjski problemi, duševno zdravje, večja politična participacija …
Predsednica ŠOS Marike Grubar je v svojem osrednjem nagovoru predstavila vsebino novega memoranduma in ob tem opozorila tudi na površinski odnos politične javnosti do mladih: »Vsebino študentskega memoranduma smo razširili tudi na problematiko mladih, kar pomeni, da nismo strogo vztrajali zgolj pri težavah študentske populacije. Zavedamo se, da študenti predstavljamo velik in pomemben del starostne skupine med 15 in 29 let. Naša življenja niso obarvana samo s študijskim procesom, saj vsakodnevno občutimo tudi ostale izzive, še posebej ovire in stiske, ki jih občutijo mladi. Mlade generacije iz leta v leto izpostavljamo, da se naše težave sicer pojavljajo v javnem diskurzu, a je na polju politike fokus na mladih običajno površinski. Po drugi strani generacije mladih že nekaj časa ne gojimo spoštovanja do klasičnih vrednot, usmeritev in prioritet, ki se ohranjajo znotraj obstoječih političnih ustanov. Mladi v svojem vrednostnem sistemu klasično politiko, predvsem delovanje političnih strank, postavljamo na rep. Želimo si hitrejših reakcij politike na družbene probleme, manj razpravljanja o (zgodovinskih) delitvah na “te in one”, raje razpravljamo o skupnem reševanju temeljnih izzivov, ki so pred nami. Mladi smo precej obremenjeni s prihodnostjo in vprašanjem, kakšen svet nas čaka in kakšen svet bomo pustili našim zanamcem.«
Za zabavno-kulturni program slovesnosti so poskrbeli mladi nadarjeni ustvarjalci: Ansambel Plateau, pevka Lara Žgajnar, Tina Šoln in Tevž Rogina.
