Na ločenih skupščinah, ki so potekale med 17. in 20. decembrom 2018 so člani Skupščine Študentske organizacije Slovenije sprejeli temeljni akt, ki ureja delovanje Študentske organizacije Slovenije in študentskih organizacij, ki delujejo pod okriljem Zakona o skupnosti študentov (ZSkus).
Ključne spremembe študentske ustave urejajo točke, ki so bile izpostavljene v predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o skupnosti študentov, vloženega ob koncu mandata preteklega sklica Državnega zbora. Spodaj predstavljamo nekaj sprememb, ki natančneje urejajo delovanje Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), organizacijskih oblik ŠOS (OO ŠOS) ter oseb pod njihovim prevladujočim vplivom.
Prepoved delovanja v študentskih organizacijah obsojenih oseb. Študentska ustava po novem določa, da se osebam, ki so bile pravnomočno obsojene za uradno pregonljivo kaznivo dejanje prepoveduje delovanje v vodstvenih in nadzornih organih ŠOS, OO ŠOS in pravnih oseb, ki jih ŠOS ali OO ŠOS financirajo v več kot 50 odstotkih ali imajo večino v upravnih, vodstvenih ali nadzornih organov.
Omejitev trajanja mandata poslovodnih organov ŠOS in OO ŠOS. Poslovodnim organom ŠOS in OO ŠOS se omeji skupno trajanje mandatov na največ 8 let, od pričetka veljavnosti Študentske ustave naprej.
Sprejem določil, ki ŠOS in OO ŠOS zavezujejo k načelom postopkov javnega naročanja. ŠOS in OO ŠOS še vedno niso zavezanci po Zakonu o javnem naročanju (ZJN-3), se pa s Študentsko ustavo zavezujejo k spoštovanju načel tega zakona, s čimer se zavezujejo k gospodarni in učinkoviti rabi sredstev, javnosti in transparentnosti, enakopravnosti ponudnikov in zagotavljanju konkurence med ponudniki.
Financiranje in vključevanje študentskih organizacij višješolskih in samostojnih visokošolskih zavodov ter zasebnih univerz v ŠOS. Študentskim organizacijam, ki se ustanovijo na samostojnih visokošolskih in višješolskih zavodih ter zasebnih univerzah, se omogoči financiranje iz sredstev koncesijske dajatve, obračunane iz začasnega in občasnega dela dijakov in študentov. Prav tako se za te študentske organizacije določijo pogoji in načini vključevanja v organe Študentske organizacije Slovenije na način, ki zagotavlja ustrezno zastopanost študentov s strani teh študentskih organizacij v organih ŠOS.
Natančnejša določitev zavezancev po zakonodaji, ki ureja postopek dostopa in ponovne uporabe informacij javnega značaja. Natančneje je določeno, da se za osebe pod prevladujočim vplivom ŠOS ali OO ŠOS (kot tudi na drugih mestih) štejejo pravne osebe, ki jih ŠOS ali OO ŠOS financirajo v več kot 50 odstotkih ali imajo le-te večino v upravnih, vodstvenih ali nadzornih organov.
Zavezanost določilom zakona, ki določa pristojnost računskega sodišča. Kljub temu, da so študentske organizacije že podvržene nadzoru računskega sodišča na podlagi 45.b člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 59/07 – ZŠtip, 51/10 – odl. US, 80/10 – ZUTD in 95/14 – ZUJF-C), Študentska ustava po novem eksplicitno določa, da so ŠOS, organizacijske oblike ŠOS (OO ŠOS) in pravne osebe, ki jih ŠOS ali OO ŠOS financirajo v več kot 50 odstotkih ali imajo večino v upravnih, vodstvenih ali nadzornih organov podvržene nadzoru Računskega sodišča.
Sprejem etičnega kodeksa. Z njim se določijo načela, pravila, postopki in odgovornost predstavnikov ŠOS in OO ŠOS pri svojem delu v okviru študentskih organizacij.
