Ljubljana, 11. 11. 2022 – Na Dijaški organizaciji Slovenije in Študentski organizaciji Slovenije smo v želji po večji participaciji mladih pri volitvah Predsednika Republike Slovenije na oba kandidata naslovili vprašanja, ki so trenutno za mlade pomembna. Njune odgovore objavljamo z namenom večje informiranosti mladih in spodbujanja k oddaji glasu v drugem krogu glasovanja, ki bo potekalo v nedeljo.
Vprašanja Dijaške organizacije Slovenije
Ali podpirate nižanje starostne meje za pridobitev volilne pravice na 16 let?
Anže Logar: Ne, bi ostal pri 18 letih.
Nataša Pirc Musar: Pri tem se trenutno še malce zadržana. Menim namreč, da to ne pomeni avtomatičnega dviga politične participacije med mladimi. Za dosego tega moramo več narediti v šolskem sistemu, pri spodbujanju morajo biti bolj aktivni tudi mediji. Veseli pa me, da obstajajo nevladne organizacije, ki k temu aktivno spodbujajo, lep primer je Inštitut 8. marec s kampanjo Gremo volit. Morda bodo mladi postali bolj aktivni zaradi podnebnih sprememb, ki bodo vplivale na njihovo prihodnost, zato bom tej temi posvetila veliko pozornosti.
Kako bi spodbujali večjo participacijo mladih pri procesih odločanja?
Anže Logar: Predvsem s pripravo na odgovorno državljanstvo v času šolanja. Preko projekta Mladi #ZAprihodnost želim mladim predstaviti institucije države, zakonitosti demokratične ureditve in izzive, ki so pred nami. V sklopu tega nameravam vsako leto pripraviti zasedanje mladih odločevalcev, ki bodo iskali rešitve za okrepitev participacije mladih v družbi. Mladi, ki so uspeli na najrazličnejših področjih, bodo v okviru Urada predsednika povabljeni, da svoje izkušnje delijo svojim vrstnikom. Z namenom čim večje vključitve mladih v delo predsednika republike bom organiziral Dneve odprtih vrat, ki bodo namenjeni zgolj mladim. Uvedel bom tudi prakso, preko katere se bodo mladi lahko pobližje spoznali z delom predsednika republike, npr. študente bom povabil, da sodelujejo na bilateralnih obiskih in s tem spoznavajo mednarodne odnose že v času študija.
Nataša Pirc Musar: Vedno poudarjam, da morajo biti volitve (in referendumi) praznik demokracije in da je dolžnost vsakega državljana, da se jih udeleži. Zato tudi sedaj vse pozivam, da se v velikem številu udeležite 2. kroga predsedniških volitev, ki bodo v nedeljo, 13. novembra. V Sloveniji od leta 2018 deluje Medgeneracijska koalicija Slovenije (MeKoS), ki združuje predstavnike mlade in starejše generacije, v njej imate pomembno vlogo predstavniki DOS in ŠOS. Delo MeKoS-a spremljam in vem, da ima predloge, se jih pa premalo upošteva. Če bom izvoljena, si želim biti aktivno vpeta v delo te koalicije. Ne v smislu uvodnih govorov, ampak v smislu vsebinske udeležbe na srečanjih. Sem zagovornica tega, da se na vsakem srečanju določi stvari, ki jih je potrebno nasloviti in se potem redno dela »follow up« tega. Zaveze, ki bi jih skupaj določili, bi javno predstavila in k reševanju pozvala vse pristojne institucije ter vlado.
Ali se boste zavzemali za prenovo učnega načrta v srednjih šolah, če da, na kakšen način?
Anže Logar: To je vprašanje za vlado, predsednik Republike tu pristojnosti nima. Kot že rečeno, pa bi močno podprl okrepitev vsebin s področja državljanske in etične vzgoje.
Nataša Pirc Musar: Zagotovo bi z veseljem sodelovala na različnih posvetih, predvsem na področju prenove, ki zadeva informacijske pismenosti in kibernetske varnosti in zasebnosti na internetu.
Kakšno je vaše stališče do uvedbe sprejemnih izpitov na fakultete?
Anže Logar: Tudi to je pristojnost vlade. Kar lahko rečem je, da je potrebno celoten izobraževalni, pa tudi gospodarski in socialni sistem naravnati tako, da bo dijake usmerjal v najbolj deficitarne poklice.
Nataša Pirc Musar: Sprejemni izpiti se mi zdijo primerni na nekaterih fakultetah, ki so bolj posvečene praktičnim vsebinam, na primer Fakulteta za strojništvo, arhitekturo ali pa AGRT, ki to že ima. Morda bi bilo potrebno razmisliti o njihovi uvedbi še na kakšni fakulteti. Sicer pa se mi zdi trenutna ureditev primerna.
Vprašanja Študentske organizacije Slovenije:
Ali nameravate po svoji izvolitvi ozaveščati o pomenu duševnega zdravja? Če da, kakšne dejavnosti nameravate izvajati na omenjenem področju in kako boste prispevali k destigmatizaciji in detabuizaciji tega področja?
Anže Logar: Temu področju sem v volilnem programu dejansko namenil poseben razdelek, še posebej v zvezi s socialnimi omrežji in z odvisnostjo od njih, še prav posebej pri mladih, ki so se po pandemiji znašli v težki situaciji. Pri tej tematiki bom želel slišati mlade, jih povabil k aktivni in odprti razpravi, aktivno podprl projekte mladinskih organizacij na to temo ter pozival Vlado in Državni zbor k iskanju rešitev. Zlasti mora država napraviti strokovno pomoč dosegljivo vsem, ki so jo potrebni. Trenutno so čakalne vrste pri terapevtih nedopustno dolge. V pomoč mi bodo tudi izkušnje soproge pri delu z osebami s posebnimi potrebami.
Nataša Pirc Musar: Epidemija Covida je med študente in dijake prinesla veliko duševnih stisk, kar je izjemno zaskrbljujoče in je na to vsekakor potrebno javno opozarjati. Je pa k temu zagotovo doprineslo tudi katastrofalno soočanje prejšnje vlade s covid krizo na področju šolstva. Ukrepi so bili nejasni, slabo komunicirani in so se kar naprej spreminjali, kar je povzročalo veliko zmedo. Žalostno je, da smo v Sloveniji v času covid ukrepov prej odprli nakupovalna središča kot izobraževalne ustanove. Detabuizacija oz. destigmatizacija tega področja je nujna, saj je marsikdaj še vedno moč zaznati občutek, da so duševne motnje zgolj izgovor za tiske dijake ali študente, ki se želijo v čim večji meri izogniti svojim obveznostim. Zato bi se želela na javnem posvetu pogovoriti s tistimi mladimi, ki so takšne stiske prestali in so o tem pripravljeni spregovoriti ter s strokovnjaki s tega področja. Tako bi lahko prišli do koristnih zaključkov, kako je potrebno učinkovito naslavljati te težave ter hkrati poslali jasno sporočilo tistim, ki imajo takšne težave, da so slišani in razumljeni.
Kako nameravate politiko narediti bolj privlačno za mlade in kaj boste storili, da bo politika postala bolj dojemljiva za potrebe in interese mladih?
Anže Logar: Predvsem s pripravo na odgovorno državljanstvo v času šolanja! Preko projekta Mladi #ZAprihodnost želim mladim predstaviti institucije države, zakonitosti demokratične ureditve in izzive, ki so pred nami. V sklopu tega nameravam vsako leto pripraviti zasedanje mladih odločevalcev, ki bodo iskali rešitve za okrepitev participacije mladih v družbi. Mladi, ki so uspeli na najrazličnejših področjih, bodo v okviru Urada PR povabljeni, da svoje izkušnje delijo svojim vrstnikom. Z namenom čim večje vključitve mladih v delo predsednika republike bom organiziral Dneve odprtih vrat, ki bodo namenjeni zgolj mladim. Uvedel bom tudi prakso v Uradu predsednika republike, preko katere se bodo mladi lahko pobližje spoznali z delom predsednika republike. Študente bom povabil, da sodelujejo na bilateralnih obiskih in s tem spoznavajo mednarodne odnose že v času študija.
Nataša Pirc Musar: Predsedniška palača bo za mlade pod mojim predsednikovanjem vedno prostor, kjer bodo sprejeti. Želim pa si vsebinskih in konkretnih predlogov, ne zgolj PR akcij za promocijo tega ali onega. Mladi ste odgovorni in verjamem, da znate sami jasno opozoriti na probleme, ki so pereči. Prepričana sem, da znate najti tudi rešitve. Pri tem vam bom v veliko oporo. Posebno pozornost pa želim nameniti podnebnim spremembam in ekosistemom. Iskreno prizadevanje, da mladim zapustimo zdravo in čisto okolje, je eno izmed štirih ključnih področij mojega delovanja. Če bom izvoljena, bom v svoji ekipi zagotovo imela svetovalca za podnebne spremembe in ekosisteme. Področje podnebnih sprememb je tisto, kjer pride medgeneracijsko sodelovanje najbolj do izraza. Kar počnemo sedaj, bo imelo posledice za generacije naših otrok in njihovih potomcev.
Kaj za vas pomeni kakovosten izobraževalni sistem in kako boste sami prispevali k zagotavljanju in ohranjanju takšnega sistema?
Nataša Pirc Musar: Svoje znanje sem z veseljem pripravljena deliti na različnih področjih, kjer sem bila v aktivna v času moje profesionalne kariere. Kakovosten šolski sistem je ključen za uspeh Slovenije na področju gospodartstva in drugih panog, ki vse skupaj tvorijo celoto za napredno družbo. Zagotovo pa bi na tem področju želela sodelovati oz. slišati mnenje Partnerstva za kakovosten in pravičen vzgojno-izobraževalni sistem, ki je bilo ustanovljeno v začetku leta 2022. Menim, da imajo zelo dobre ideje, da so zagnani in da jim je vsekakor treba prisluhniti, saj prihajajo »iz prakse« in izzive najbolj poznajo.
Kaj so po vašem mnenju tri prioritete na področju terciarnega (visokošolskega in višješolskega) izobraževanja?
Anže Logar: Vprašanji oz. odgovore sem si dovolil kar združiti. Potrebujemo večjo odprtost za tuje predavatelje in tuje študente, tudi na dodiplomski ravni, spodbujanje hkratne pedagoške in raziskovalne odličnosti predavateljev ter večjo povezanost z gospodarstvom, tudi v smislu naravnanosti izobraževalnega, pa tudi gospodarskega in socialnega sistema na dobre možnosti za zaposlitev.
Nataša Pirc Musar: Spodbujanje inovativnih praks za poučevanje in učenje, spodbujanje družbenega angažiranja s promocijo neformalnega učenja in izven-kurikularnih aktivnosti ter razvoj digitalnih spretnosti. Predvsem pa je pomembno sodelovanje z gospodarstvom. Mladim je potrebno približati znanost, ki je gonilo razvoja modernih družb.
