17. november je mednarodni dan študentov in dijakov, vendar pa to ne sme postati edini dan, ko zagovarjamo naše pravice in skrbimo za položaj mladih v družbi. Kljub temu pa moramo prav danes poslance Državnega zbora ponovno prositi, da zavrnejo ukrep iz Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2024 in 2025 (ZIPRS2425) in zagotovijo polno uskladitev socialnih transferjev z inflacijo. Naj bo vsak dan dan študentov in dijakov.
Ob potencialnem neusklajevanju ali ob delnem usklajevanju socialnih transferjev bodo na najslabšem študenti, ki v večjem deležu prejemajo in koristijo različne socialne transferje, torej so v slabšem socialnem položaju.
Med socialne transferje, za katere se (po novem) predvideva zgolj 70% usklajevanje spadajo: štipendije, subvencija za obrok študentske prehrane, otroški dodatek, dodatek za nego otroka, delno plačilo za izgubljeni dohodek, dodatek za veliko družino, pomoč ob rojstvu otroka, starševski dodatek, rejnine, denarno nadomestilo za primer brezposelnosti.
Če ob 7,6 odstotni inflaciji upoštevamo uskladitev v višini 70%, bodo:
- Študenti, ki prejemajo najvišjo državno štipendijo bodo na letni ravni prejeli 71 EUR manj.
- Študenti, ki prejemajo Zoisovo štipendijo, 45 EUR manj štipendije letno.
- Dijaki, ki prejemajo deficitarno štipendijo, bodo prikrajšani za 32 EUR letno.
- Koristniki subvencionirane študentske prehrane pa bodo, ob koriščenju vseh pripadajočih subvencij morali plačati 24 EUR letno več za subvencionirano študentsko prehrano. Če bi se letos izvedel napovedani izredni dvig subvencije na 4,5 EUR, bi usklajena subvencija naslednje leto znašala 4,6 EUR namesto 3,95 EUR pa kar 170 EUR (država na ta način samo pri subvenciji prehrana privarčuje 2,67 mio EUR).
- Starši študenti bodo na letni ravni prejeli za 128 EUR nižji starševski dodatek, pomoč ob rojstvu otroka pa bo zaradi neuskladitve 9 EUR nižja kot sicer.
Razkorak med socialno najšibkejšimi in premožnejšimi študenti se bo le še povečal, že sedaj je po podatkih raziskave Evroštudent ta veliko večji (Ginijev koeficient: 0.37, kar je približno toliko, kot ta znaša za ZDA), kot med celotno slovensko populacijo (0.238 po podatkih OECD).
Ob tem je na mestu opozorilo, da nismo prvič priča zamrznitvi socialnih transferjev. Z ZUJF-om se je podobna zamrznitev že zgodila med letoma 2012 in 2017, vendar bodo posledice zaradi visoke inflacije v 2023 večje, kot takrat. Med junijem 2012 in januarjem 2018 je ta znašala le 1,7 odstotka, ob napovedani 70% uskladitvi socialnih transferjev bo učinek delne uskladitve enak 2,3 odstotni inflaciji brez usklajevanja.
Predlog zakona še vedno ne predvideva naknadne uskladitve npr. v letu 2025 ali naprej, kar pomeni, da bodo socialni transferji tudi v nadaljnjih letih za neusklajeni odstotek nižji.
Zaradi tega ukrepa bodo med dijaško in študentsko populacijo financiranje ukrepov za odpravljanje posledic poplav nosili le socialno najbolj ogroženi, kar ni sprejemljivo. Zato je polna uskladitev socialnih transferjev nujna.
