Prevajalci pasjih zvokov, upravljavci podvodnega drona in lupilci čebule. Mladi opravljajo tudi nenavadna študentskega dela in hkrati sanjajo, da bi postali nogometaši, direktorji podjetij ter klinični psihologi.
Spodaj najdete zanimive informacije o sanjskih poklicih in nenavadnih študentskih delih, ki so jih mladi izpostavili v raziskavi e-Študentskega Servisa Mladi in trg dela, 2024.
1. Nenavadna študentska dela
Ko pomislimo na študentska dela, si pogosto predstavljamo dela v gostinstvu. Dejansko pa je študentskega dela v gostinstvu le okrog 8 %. So pa ta očem opazovalca najbolj vidna, medtem ko se druga izvajajo na manj opaznih krajih oz. v prostorih delodajalcev. Med običajnimi študentskimi deli najdemo različna dela v prodaji in delo s strankami, strokovna dela z različnih področij – računalništvo in programiranje, elektrotehnična dela, projektiranje, prevajanje, digitalni marketing. Prav pri vsakem delu mladi pridobijo pomembne življenjske izkušnje, mehke veščine in kompetence, ki jim pridejo prav skozi celotno kariero. Vendar pa raziskava razkriva, da mladi opravljajo tudi številna nenavadna dela, ki niso le zanimiva, ampak tudi polna izzivov. Spodaj naštevamo nekaj nenavadnih del, ki so jih opravljali mladi (vir Anketa – Mladi in trg dela 2024, e-Študentski Servis):
- upravljanje podvodnega drona,
- prevajanje pasjih zvokov,
- vodenje pasjih tekmovanj,
- lupljenje čebule,
- pranje kalčkov.
Poleg teh naj omenimo še fotografiranje stopal, molžo krav na farmi, izgradnjo rolkarskega poligona, izdelavo začasnih tatujev ter kreiranje vsebin za predstavitev prehranskih dopolnil za pse.
2. Sanjski poklici mladih
Medtem ko se nekateri mladi podajo v svet nenavadnih študentskih del, drugi že od malih nog sanjajo o idealni karieri. Sanjski poklici pogosto odražajo njihove strasti, talente in ambicije. Mladi si želijo delati v poklicih, ki jim omogočajo osebno rast, ustvarjalnost in priložnosti za razvoj. Raziskava razkriva, kateri poklici so najbolj zaželeni med današnjo mladino:
- Kmet/ica. Kljub sodobnemu načinu življenja veliko mladih sanja o tem, da bi postali kmetje. Delo na kmetiji omogoča stik z naravo in priložnost za pridelavo lastne hrane. Mladim so tudi po raziskavi Deloitte (2023) teme trajnostnega razvoja in okolja zelo blizu.
- Nogometaš/ica. Mnogi mladi sanjajo o tem, da bi postali profesionalni nogometaši. Športna kariera ponuja slavo, adrenalin in možnost, da svojo strast do športa spremenijo v uspešno poklicno pot. Poklic je trenutno v luči evropskega prvenstva v nogometu še bolj aktualen in zaželen.
- Medicinska sestra/zdravstveni tehnik. Poklic medicinske sestre oz. zdravstvenega tehnika je že vrsto let sanjski poklic mnogih mladih, ki želijo pomagati ljudem in igrati ključno vlogo v zdravstvenem sistemu. Ob pomanjkanju tovrstnih kandidatov na rednem trgu dela se poraja vprašanje, zakaj mladi kasneje te sanje opustijo.
- Podjetnik/ca ali Direktor/ica podjetja (CEO): veliko mladih sanja o tem, da bi nekoč vodili svoje podjetje in se preizkusili v vlogi direktorja/ice. Podjetništvo ponuja neomejene možnosti za razvoj in rast, kar privlači ambiciozne posameznike. Že v lanski raziskavi Mladi in trg dela 2023 je kar 20% mladih povedalo, da razmišljajo o ustanovitvi lastnega podjetja takoj po šolanju – podjetništvo kot njihova prva zaposlitev. Kar 30 % mladih pa jeodgovorilo, da želijo imeti dolgoročno svoje podjetje.
- Klinični/a psiholog/inja in forenzični/a psiholog/inja. Poklica psihologa in forenzičnega psihologa sta izjemno cenjena med mladimi, saj združujeta pomoč ljudem in reševanje kompleksnih problemov. Klinični psihologi in forenzični psihologi igrajo ključno vlogo pri izboljšanju duševnega zdravja in pravosodnega sistema.
3. Študentsko delo kot most do redne zaposlitve
V zadnjih letih je opazen trend, da mladi povprašujejo po strokovnih delih v smeri šolanja, ki jim prinašajo relevantne izkušnje in preizkušanje (šolske) teorije v praksi. Tako lahko razvijajo kompetence, ki jih v šolskem okolju ne morejo. Po raziskavi Ninamedia (2022) se kar 62 % mladih po končanem šolanju zaposli pri enem od delodajalcev, kjer so prej opravljali študentsko delo. Tako študentsko delo predstavlja pomemben most do redne zaposlitve in omogoča mladim, da se lažje vključijo na trg dela. Študentska dela torej niso zgolj priložnost za zaslužek, temveč tudi dragocena izkušnja, ki mladim pomaga pri kariernem razvoju. Študentsko delo je njihov prvi stik s trgom dela. Skozi raznovrstna dela spoznavajo različne poklice, delodajalce, spoznavajo svoje talente in interese ter razvijajo pomembne veščine. Mladi iščejo tista dela, ki so najbolje plačana, ter dela, ki se opravljajo pri uglednih delodajalcih. Študentsko delo je torej odlična priložnost za pridobivanje izkušenj, razvijanje kompetenc in mreženje, ki vodi do uspešne kariere v sanjskih poklicih.
Ali ste vedeli?
- V povprečju dijaki in študenti delajo 8,3 ure na teden in opravijo 2,5 meseca študentskega dela na leto.
- Državno štipendijo, ki znaša v povprečju 112 EUR mesečno, prejema le tretjina dijakov in študentov. 2/3 mladih pa si s študentskim delom v povprečju prisluži še dodatnih 230 EUR neto mesečno.
- Študentsko delo, ki mesečno ne presega bruto zneska minimalne plače, se ne upošteva pri upravičenosti do državne štipendije, otroškega dodatka, znižanega plačila vrtca in subvencije prehrane za učence in dijake.
- Mladi v povprečju s študentskim delom pridobijo 2,5 meseca pokojninske dobe na leto. Pri študentskem delu se plačujejo prispevki za pokojnino v enaki višini kot pri redno zaposlenih. Pokojninska blagajna se pri tem napolni za 84 mio EUR.
Vir: https://www.studentski-servis.com
