Ljubljana, 9. marec 2017 – Na današnji seji bo državnozborski Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide med drugim obravnaval predloge samostojnega poslanca Andreja Čuša, ki se dotikajo študentskih vprašanj, in sicer: Priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi z vključitvijo mladih v Ekonomsko-socialni svet (ESS) in Predlog zakona o spremembi Zakona o subvencioniranju študentske prehrane. Na ŠOS predloga podpiramo. Tudi sami smo večkrat na vlado naslovili prošnjo za vključitev v ESS, a smo bili vedno zavrnjeni. Prav tako smo na predsednika vlade naslovili prošnjo za sprejem, kjer bi mu predstavili širšo študentsko oz. mladinsko problematiko, a je očitno dialog z mladimi prikladen le takrat, ko gostimo visoke (EU) goste, sicer pa so nam vrata zaprta.
Predlog Priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi z vključitvijo mladih v Ekonomsko-socialni svet
Decembra 2015 smo skupaj z Mladinskim svetom Slovenije pozvali Vlado RS in socialne partnerje k spremembi opredelitve socialnega dialoga v Sloveniji, s tem pa k spremembi sestave ESS na način, da bi se vanj vključili tudi predstavniki mladih in starejših. Na ŠOS že dalj časa ocenjujemo, da bi članstvo mladih v ESS ključno prispevalo k zagovarjanju in uveljavljanju interesov mladih pri sprejemu širokega spektra ekonomskih in socialnih pravic, ki se (vedno bolj) dotikajo tudi mladih. To je še posebej pomembno v situaciji, ko je brezposelnost mladih še vedno visoka in mladi težko vstopajo na trg dela, na katerem so v neenakovrednem položaju. Zato tudi vsebinsko podpiramo namen predlaganega priporočila.
ŠOS sodeluje v okviru svetov Vlade RS in delovnih skupin na državni in lokalni ravni. Sodelujemo na raznolikih področjih in ravneh, pri čemer pa se le ta po večini vežejo neposredno na mladinske politike. Spregledana pa ostajajo vsebinska področja, vključno z zakonodajnimi procesi, ki se vežejo na družbo kot celoto. Mladi ne samo, da predstavljamo velik del družbe, smo tudi tisti, ki se nas spremembe in reforme vedno (vsaj srednjeročno) dotikajo. Zato že nekaj časa sledimo načelu, da se o prihodnosti mladih ne sme odločati brez mladih. Teme, kot so socialne pravice, ekonomski sistem in ekonomska politika, pravna varnost, problematika zaposlovanja in delovnih razmerij itd., so teme, ki jih prepoznamo kot ključne za razvoj države. Gre za področja in odločitve, ki imajo takojšen (socialna politika – štipendije, trg dela, davčna politika, izobraževanje itd.), pa tudi dolgoročen učinek in bodo, če ne takoj, vplivale na mlade v prihodnosti (npr. pokojninski sistem).
Zaradi zagotavljanja možnosti uresničevanja našega poslanstva, zagovarjanja pravic mladih in opozarjanja na mladinski in študentski vidik ter konstruktivnega sodelovanja pri oblikovanju javnih politik, ki imajo vpliv na mlade, pozivamo k spremembi Pravil delovanja ESS sveta na način, da se zagotovi mesto v ESS tudi predstavnikom mladih. S tem bi sledili načelu medgeneracijskega dialoga, ki mora biti ključen, kadar oblikujemo politike, ki se dotikajo več generacij (neposredno ali posredno). V trenutni sestavi ESS slednjega ne prepoznavamo. Zato tudi podpiramo predlog Priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi z vključitvijo mladih v Ekonomsko-socialni svet.
Predlog zakona o spremembi Zakona o subvencioniranju študentske prehrane
Poglavitna rešitev predlagane spremembe zakona je določitev novega intervala unovčevanja subvencionirane študentske prehrane, saj naj bi se termin za koriščenje subvencionirane prehrane podaljšal iz 20. na 24. uro.
Poglavitna rešitev predlagane spremembe zakona je določitev novega intervala unovčevanja subvencionirane študentske prehrane, saj naj bi se termin za koriščenje subvencionirane prehrane podaljšal iz 20. na 24. uro.
Podaljšanje intervala je v skladu s potrebami študentov po toplem obroku, zaradi podaljšanja pedagoškega procesa tudi v večerne ure in zahtevane večje prisotnosti na predavanjih in vajah. Po podatkih nekaterih univerz in njihovih članic je kar nekaj študijskih programov, ki izvajajo predavanja in vaje do osme ure in dlje. Po zdaj veljavnem zakonu to pomeni, da je nekaterim študentom onemogočeno koriščenje subvencionirane študentske prehrane.
Naj spomnimo, da je krajšanje intervala posledica varčevalnih ukrepov, uvedenih z Zakonom za uravnoteženje javnih financ (ZUJF, 87. člen). ŠOS je leta 2014, ob pripravi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o subvencioniranju študentske prehrane, tudi sam podal vsebinsko podprt predlog za podaljšanje časovnega intervala koriščenja SŠP. Takrat smo predlagali podaljšanje časovnega intervala do 22. ure. Predlog ŠOS sicer ni bil sprejet.
Razlogi za spremembo zakona se niso spremenili, zato še vedno podpiramo vsebinske razloge in namen Predloga zakona o spremembi Zakona o subvencioniranju študentske prehrane. Skladno s stališči ŠOS (tudi glede spodbujanja zdravega načina življenja) pa podpiramo spremembo intervala unovčevanja subvencionirane študentske prehrane do 22. ure (in ne 24. ure). Prav tako menimo, da bi morali sprostiti tudi druge varčevalne ukrepe na področju subvencioniranja študentske prehrane, namreč omejitev pravice študentov do subvencioniranega obroka od 15. julija do vključno 15. avgusta ter sprostitev usklajevanja višine subvencije za prehrano.
Ker so bili za zavrnitev predloga ŠOS do zdaj ključni finančni vzgibi, smo pripravili tudi izračune ocenjenih stroškov, ki kažejo, da bi ukrep pomenil največ 700.000 EUR finančnih posledic, pri čemer poudarjamo, da smo pri subvencionirani prehrani na študentih z ZUJF do konca leta 2016 privarčevala približno 14 milijonov evrov.
Celoten komentar k vsem predlogom (ter izračune za področje SŠP) najdete TUKAJ.
http://studentska.org/dokumenti/KomentarSOSpaketzakonovCus.docx.
http://studentska.org/dokumenti/KomentarSOSpaketzakonovCus.docx.
