Mladi na razvojni konferenci: »Nič o mladih brez mladih«
Na prvi razvojni konferenci, ki jo je organiziral Državni svet, so podjetniki, gospodarstveniki, politiki in strokovnjaki razpravljajo o perečih izzivih in pomembnih korakih za prihodnji razvoj Slovenije. Ključna za razvoj sta učinkovit javni servis in decentralizacija, h kateri bi pripomogle tudi pokrajine. Ker pa zanje trenutno ni soglasja, je treba regionalni razvoj krepiti skozi regije.
Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je uvodoma poudaril, da želijo s konferenco, preveriti, kje je Slovenija danes, katere so njene razvojne priložnosti ter kako izkoristiti naravne danosti, da bomo živeli bolje.
Na konferenci pa je mlade zastopala Eva Kotnik, predsednica Mladinskega sveta Slovenije in izpostavila, da je mlade potrebno vključevati v tematike o razvoju, da je vse večja ozaveščenost mladih glede decentralizacije, predvsem iz vidika, kako to vpliva na njihovo življenje in delo. »Regionalnega razvoja brez mladih v regijah in brez mladih, ki soustvarjajo te skupnosti, prispevajo k njihovem razvoju ni in ne bo. Ko govorimo o decentralizaciji, ta ni pomembna le za enakomeren razvoj Slovenije, temveč tudi za to, da strmimo k temu, da ustvarimo pogoje, v katerih bomo mladi in širša družba želeli ostati in soustvarjati prihodnost.«
Izpostavila je še stanovanjsko problematiko, željo po ustanavljanje delovnih inkubatorjev ter željo po vključevanju mladih.
Predsednik uprave DEWEsoft d.o.o. dr. Jure Knez, ki je prav tako ustanovni član SBC, je spregovoril o temeljnih vrednotah Slovenije, ki bi morale biti osrednje pri oblikovanju našega razvojnega načrta in vizije za prihodnost. Izpostavil je, da so v podjetju najpomembnejši dobri produkti in storitve, ekipa, razvoj in prodajna mreža, med vrednotami pa je na prvem mestu kultura sodelovanja. Za uspešnost družbe je po njegovem mnenju treba energijo usmerjati v skupne cilje, pri čemer nas najbolj ovirajo notranja trenja. Če so osebne temeljne vrednote, na katerih lahko gradimo, spoštovanje in zaupanje, poštenost, medsebojna pomoč, pripadnost in zmernost, potem mora država poskrbeti predvsem za osebno svobodo, samostojnost, učinkovitost, vzgojo in izobraževanje, pregledno trošenje javnih financ in vključenost prebivalstva v procese odločanja.
Lotrič je na razvojni konferenci še izpostavil, da je ekonomska varnost, poleg teritorialne varnosti, prehranske in energetske samooskrbe, eden od temeljev suverenosti države ter da je močno gospodarstvo jamstvo za delovanje družbenih sistemov in podsistemov, za dostojne pokojnine, javno šolstvo in zdravstvo. Predstavil je trenutne razmere v gospodarstvu, ki dušijo konkurenčnost, ter mednarodne ekonomske kazalnike, ki dokazujejo, da se poslovno okolje v Sloveniji poslabšuje. Med razlogi za tako stanje je med drugim navedel nestabilen in nepredvidljiv davčni sistem, visoko davčno obremenitev dela, tog trg dela, manko kadrov, regulativne ovire, neučinkovito črpanje evropskih sredstev ter korupcijo in pomanjkanje transparentnosti v javnih institucijah ter vladnih procesih. Med predlogi izboljšav je izpostavil nujnost izpeljave strukturnih reform, izgradnjo JEK 2, decentralizacijo, krepitev kadrov in zmanjšanje stroškov dela ter revizijo obstoječe zakonodaje.
Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je opozoril na trenutne zapletene geopolitične razmere in številne globalne izzive: »Danes moramo vedeti, kaj nam je storiti, ne da zgolj obstanemo, ampak da se dvignemo. Odgovor je na dlani. Potrebujemo močno državo.«
Konferenca je potekala v dveh panelih. Prvi panel, ki ga je vodila sekretarka Državnega sveta dr. Monika Kirbiš Rojs, se je osredotočil na regionalno in kohezijsko politiko, pomen lokalne samouprave vključno z vzpostavitvijo druge ravni lokalne samouprave, pokrajin ter zaupanje v demokracijo.
Ciril Ribičič, direktor Inštituta za ustavno pravo in nekdanji ustavni sodnik je tistim na oblasti očital, da skupaj s pokrajinami v čakalno vrsto potiskajo tudi samo ustavo in da že vzpostavljeni mehanizmi, ki nadomeščajo pokrajine, ne bodo prinesli decentralizacije, ki je bistvena za ustanovitev pokrajin. Decentralizacija pa ne bo potekala samodejno in brez zapletov, je napovedal.
Vlada si prilašča vse tisto, kar bi po ustavi morale regulirati pokrajine, je poudaril; zato je državnemu svetu predlagal, naj vlado prepriča »po ovinku« in ne samo prek ministrstev.
Ribičič je nadalje prepričan, da bi pokrajine omejile možnost izbruhov gospodarskih in finančnih kriz. Da je raznolikost pokrajin prednost, je poudaril in dodal, da so v kriznih razmerah nujne, a da jih v kriznih razmerah tisti na oblasti niso pripravljeni ustanavljati. Stroški za to bi sicer lahko bili razmeroma nizki, saj da so lokalne skupnosti bolj gospodarne od države.
»Ne boste mi zamerili, če kot ustavni pravnik poudarim, da potiskajo skupaj z pokrajinami v čakalno vrsto tudi Ustavo!,« je bil jasen.
Drugi panel, ki ga je vodila izvršna direktorica Združenja Manager Petra Juvančič, se je osredotočil na razvojno vizijo in prioritete nadaljnjega razvoja. Govorci so analizirali poslovno okolje, pretresli sodelovanje gospodarstva, izobraževalnih institucij in skupnosti, spregovorili so tudi o vplivu demografskih sprememb, trgu dela in pasteh zelenega prehoda.
Rdečo nit razvojnih prioritet Slovenije je Juvančičeva povzela s strategijo 3D: debirokratizacija, (razvojna) davčna reforma, demografska politika.
Razprava je izpostavila potrebo po nujnih reformah na različnih področjih, od zakonodaje do infrastrukture, s ciljem izboljšati konkurenčnost države in pripravljenost na prihodnje izzive. Udeleženci so se strinjali, da Slovenija ne more več odlašati z reformami in mora takoj začeti izvajati konkretne ukrepe. Po Lotričevih besedah bodo vse oblikovane zaključke obravnavali na eni od prihodnjih sej državnega sveta in jih po potrditvi poslali odločevalcem.
Več na spletni strani Državnega sveta in na video posnetku dogodka.
Avtor fotografij: Benjamin Beci/DS
