Ministrstvo za notranje zadeve je objavilo uradno razlago nedavnih sprememb Zakona o tujcih (ZTuj-2F). Po teh spremembah in razlagi, garantna pisma, s katerimi starši ali skrbniki zagotavljajo preživljanje otrok, ki študirajo v Sloveniji, ne zadostujejo več za izkazovanje zadostnih sredstev za preživljanje. Po uradni razlagi Ministrstva za notranje zadeve (MNZ) lahko tuji študenti v Sloveniji izkazujejo zadostna sredstva za preživljanje s prihodki ali sredstvi staršev, lastnimi prihodki in sredstvi ali štipendijami visokošolskih zavodov.
Ta sprememba pogoja za izkazovanje zadostnih sredstev za prebivanje je slepa za ekonomsko realnost študentov v Sloveniji, tako slovenskih kot tujih. Dejstvo je, da mora večina študentov delati, da si lahko financirajo stroške študija in bivanja v univerzitetnem mestu. Sredstva in prihodki, s katerimi razpolagajo starši ali zakoniti zastopniki tujih študentov iz držav Zahodnega Balkana, pa so pogosto še nižja od tistih, ki jih lahko z opravljanjem študentskega dela zasluži študent v Sloveniji. Po podatkih Eurostata je minimalna plača v Severni Makedoniji 282, v Črni Gori 331, v Srbiji pa 366 evrov, povprečni mesečni zaslužek dijaka ali študenta, ki opravlja študentsko delo, pa je v Sloveniji cca. 300 evrov. Stopnje brezposelnosti v teh državah so višje kot v Sloveniji in ni samoumevno, da sta zaposlena oba starša študenta. Glede na vse to je precej običajno, da se tuji študenti v precejšnji meri preživljajo z lastnim delom. Enako velja tudi za slovenske študente.
MNZ je zaostrilo pogoje za bivanje in študij tujih študentov v Sloveniji skupaj z drugimi zaostritvami obravnave tujcev. Tuje študente je z izenačitvijo pogojev za izkazovanje zadostnih sredstev postavilo ob bok drugim prosilcem za vizo. Pri tem MNZ nima nobene analize, ki bi kazala, ali sploh obstajajo zlorabe študentskega statusa med tujimi študenti in ali je le-teh več kot med slovenskimi. Dejstvo je, da tuji študentje bogatijo študijski proces pri nas in da njihovo vpisovanje pomeni privabljanje talentov iz regije, ki bodo lahko ob ustreznih priložnosti ostali v Sloveniji in krepili slovensko gospodarstvo in neprofitne sektorje.
Sprememba politike MNZ do tujih študentov spodkopava dolgoletna prizadevanja univerz in fakultet za vpisovanje talentiranih študentov iz regije. Usmeritev v internacionalizacijo je opredeljena v vseh razvojnih strateških dokumentih univerz in države. Podpiralo naj bi jo tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), ki pa se v tem primeru ni postavilo v bran internacionalizaciji in kakovosti slovenskega visokega šolstva, temveč se žal podreja politikam drugih ministrstev, ki ne razpolagajo z relevantnimi podatki za področje, ki ga urejajo. Ne vemo, ali se MIZŠ zaveda, da se lahko že jeseni desetina študentov, ki so vpisani na slovenske visokošolske zavode, prepiše na druge univerze v tujini. To bi pomenilo nepovratno zapravljeno priložnost za uvoz možganov, povzročilo bi poslabšanje ugleda Slovenije v svetu in tudi finančno destabiliziralo nekatere visokošolske zavode. Če MNZ morda ne ve, da kar desetina študentov v Sloveniji prihaja iz tujine, bi mu to moralo v medresorskih usklajevanjih razložiti MIZŠ. Žal se zdi, da njegovo vodstvo tudi tokrat molči ali pa je brez moči.
Podpisniki izjave ocenjujemo, da so tuji študenti, ki v Sloveniji iskreno iščejo kakovostno izobrazbo in so sposobni preživeti sami sebe, po krivici postavljeni pred oviro, ki jim otežuje iskanje boljšega življenja. Populističnim ukrepom, ki niso podprti z dejanskimi podatki, odločno nasprotujemo in pozivamo MNZ, da nemudoma spremeni intrepretacijo, ki bo takoj omogočila vsem tujim študentom v Sloveniji, da študij nadaljujejo pod enakimi pogoji kot do sedaj. Hkrati s tem pa naj MNZ vloži spremembe in dopolnitve Zakona o tujcih, s katerimi se bo garantno pismo ponovno priznalo kot ustrezen izkaz zadostnih sredstev za čas študija.
V Ljubljani, 16. 6. 2021
Študentska organizacija Slovenije,
zanjo Andrej Pirjevec, predsednik
Visokošolski sindikat Slovenije,
zanj dr. Gorazd Kovačič, predsednik
*****
