V luči pritiskov, ki smo jih deležni izvoljeni predstavniki študentov zaradi podpore pogoju PCT za udeležbo študentov pri študiju v živo, pojasnjujemo naslednje:
- Živimo v času globalne epidemije bolezni, zaradi katere zbolevajo in umirajo naši sodržavljani.
- Cepljenje je dokazano najučinkovitejši način za boj proti tej epidemiji, zato vse državljane, ki to lahko storijo, pozivamo k cepljenju proti COVID-19. Cepiva, ki jih imamo na voljo, so nastajala v raziskovalnih in akademskih institucijah, iz katerih prihajamo tudi študenti, ter jim zaupamo. Zaupamo v znanost, nenazadnje so 100-odstotno precepljeni kolegi absolventi študija medicine, ki imajo najboljši vpogled in razumevanje zadevne tematike.
- Drugi najučinkovitejši način za boj proti bolezni je ustavitev javnega življenja, družbeno distanciranje in med drugim izvajanje izobraževanja na daljavo, kot v preteklem letu. Glede na lanske izkušnje, ko je takšen način življenja pri mladih povzročal katastrofalne duševne težave in padec v kakovosti izobraževanja, si nikakor ne želimo še enega takšnega leta.
- Pri vprašanjih družbenega interesa, kot je javno zdravje, študentske organizacije ne bomo izvajale ‘referendumov’ za ugotavljanje mnenja študentov. Na kocki so človeška življenja, zato se tovrstne odločitve ne morejo sprejemati na podlagi mnenja posameznikov ali posameznih družbenih skupin. Študentski predstavniki smo izvoljeni zato, da (hitro) sprejemamo težke odločitve, v najboljši možni veri in v največjo možno dobrobit tako študentov kot njihovih družin ter vseh državljanov.
- Pogoj PCT, ob kar se da visoki precepljenosti in brezplačnemu testiranju, za udeležbo pri študiju v živo je edini način, da se omogoči varno in zdravo študijsko okolje s strani študentov. Te usmeritve so trenutno edina možnost, da se visokošolsko izobraževanje izvaja kakovostno in na kar se da dostopen način vsem študentom. To politiko je in bo ŠOS vselej zagovarjal.
- Pri tem pa morajo pristojna ministrstva in visokošolski zavodi narediti vse, da se precepljenost zagotovi tudi med visokošolskim osebjem. Obenem morajo pristojna ministrstva in visokošolski zavodi narediti vse tudi za to, da se zagotovijo investicije v visokošolsko infrastrukturo, s katerimi se zmanjša tveganje za prenos okužb v akademskem okolju (investicije v prezračevanje, dovolj velike predavalnice za zagotavljanje ustrezne razdalje med udeleženci, itd.).
