Ljubljana, 17. december 2014 – Javne univerze v Sloveniji se že vrsto let soočajo z zakonsko neurejenim in nezadostnim financiranjem. Vseprisotni krizi je sledil upad sredstev, namenjenih javnih univerzam, kar razumemo kot neposreden napad na javno, kakovostno in brezplačno visoko šolstvo. Ker je, kot kažejo tudi izkušnje držav, po katerih se radi zgledujemo, vlaganje v znanje in prihodnost v času krize še toliko pomembnejše, v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) pozivamo Vlado Republike Slovenije, da za javne univerze zagotovi ustrezna finančna sredstva za nemoteno in kakovostno izvajanje pedagoškega in raziskovalnega procesa.
Na ŠOS že več let opozarjamo na finančno podhranjenost visokošolske dejavnosti. Upad financiranja, ki je zelo prizadel javne univerze, pa se že kaže tudi v padcu kakovosti študijskih programov, na kar vse pogosteje opozarjajo tudi študentje. Na tem mestu se pridružujemo zahtevam univerz po takojšnji ureditvi in zagotovitvi stabilnega financiranja visokega šolstva, pristojno Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) pa pozivamo, naj začne spoštovati sklepe Ustavnega sodišča RS in pripravi predlog za zakonsko ureditev financiranja javne službe univerz.
Kljub temu, da Ustavno sodišče RS (odločitev: U-I-156/08) že od leta 2011 opozarja na neustavnost določil visokošolskega zakona (ZViS), predvsem v delu, ki se nanaša na vprašanja javne službe univerz in ureditev financiranja, se ta v ključnem delu še ni spremenil. Posledično je v neskladju z Ustavo RS tudi Uredba o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov, s katero se javnim univerzam vsakoletno dodelijo ocenjena finančna sredstva, potrebna za delovanje, kar pa ne omogoča dolgoročnega načrtovanja in razvojne orientacije. Kljub temu, da je Ustavno sodišče že leta 2011 pozvalo Vlado RS, da neustavno stanje odpravi v roku treh mesecev, zakona o financiranju visokega šolstva do danes še ni, zato se postavlja legitimno vprašanje, v kakšni državi živimo, če lahko pristojni samovoljno ignorirajo pozive Ustavnega sodišča.
Ob vseh podanih dejstvih nas ne čudi, da se vedno več fakultet sooča s finančnimi težavami, ki so plod neurejenega in nezadostnega financiranja. Vsakoletno nižanje sredstev je večino fakultet že prisililo v striktne varčevalne ukrepe, ki zajemajo nižanje materialnih odhodkov, nižanje plač zaposlenih, okrnitev pedagoških dejavnosti preko nižanja kontaktnih ur in odpuščanja. Nižanju finančnih sredstev za javno šolstvo, utemeljenem na logiki varčevanja, pa kljub vsem opozorilom in protestom tako študentov kot akademske skupnosti, še ni videti konca.
Največji poraženci varčevanja na račun visokega šolstva smo zagotovo študenti, ki že več let opozarjamo na nevzdržne razmere na slovenskih javnih univerzah. Manjšanje sredstev za delovanje posameznih fakultet namreč negativno vpliva na kakovost študija. Glede na nastalo finančno situacijo in nekatere že predlagane ukrepe pa se študenti bojimo prevzemanja čedalje večjega deleža stroškov študija nase. Prav tako opozarjamo na problematiko vdora in sprejema tržnega diskurza znotraj naše akademske skupnosti. Javne univerze morajo delovati v javnem interesu, ne v interesu finančnih trgov in ekonomskih kazalcev. V javnem interesu je imeti izobražene, kritične in intelektualne kadre, sposobne lastnega razmišljanja, saj lahko le ti generirajo tako družbeni kot ekonomski razvoj. In kako drugače naj bomo slovenski študentje in diplomanti konkurenčni napram tujim, če nam lastna država odreka pravico do kvalitetnega, počasi pa očitno še brezplačnega študija?
