Ljubljana, 27. julij 2015 – Na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) smo iz medijev izvedeli za primer, ko je mentor zaključno delo študentke prodal naročniku in si s tem pridobil materialno korist. Študentka s tem ni bila seznanjena, prav tako pa ni bila upravičena do (deleža) plačila za delo, ki ga je v celoti opravila sama. Ker področje avtorstva del študentov ni sistemsko urejeno, se bojimo, da primer ni osamljen. Prav tako primer kaže na pomanjkljivo urejeno področje »akademskih zaslužkov«, kjer je vrh ledene gore razkrila afera po objavi poročil Supervizorja. Ker se skoraj že vsak dan srečamo z novo obliko akademske nepoštenosti, celo na meji kaznivih dejanj, pričakujemo sistemske rešitve tudi v visokošolski zakonodaji. Oškodovanim študentom pa bomo skušali zagotoviti ustrezno pravno pomoč.
Študentka mariborske Ekonomsko-poslovne fakultete (EPF) je, po navedbah medijev, pod mentorstvom sedanjega dekana EPF Klavdija Logožarja izdelala diplomsko delo, ki ga je slednji nato prodal podjetju DARS, po dogovoru s takratnim sodelavcem in članom uprave DARS Janom Žanom Oplotnikom, trenutnim prorektorjem Univerze v Mariboru. Mentor naj bi s prodajo pridobil kar 24.000 EUR materialne koristi, študentka, ki je »študijo«, prodano DARS-u v celoti izdelala sama, v okviru diplomskega dela, pa do finančnega nadomestila ni bila upravičena, niti s sporno prodajo ni bila seznanjena.
Kljub temu, da imajo določene fakultete (za EPF podatka nismo našli) v lastnih aktih določilo, da so diplomska dela »last fakultete« se nam to ne zdi sprejemljivo, predvsem pa ne na način, da se fakulteta ali tam zaposleni posameznik s tem materialno okorišča, brez kakršnegakoli soglasja prizadetega študenta.
Tudi sicer se na ŠOS velikokrat srečujemo z vprašanjem avtorskih pravic študentov, ki v okviru študijskega procesa sodelujejo pri (znanstveno)raziskovalnem delu. To vključevanje študentov sicer spodbujamo, a žal se – po pričevanjih študentov – pogosto dogaja, da postanejo poceni (ali celo brezplačna) izkoriščana delovna sila, pod izdelke pa se na koncu podpišejo mentorji; študenti pogosto niso niti navedeni kot soavtorji ali vsaj sodelavci pri projektu, raziskavi ipd., kaj šele da bi za delo prejeli ustrezno plačilo. To, da mentor proda celotno besedilo diplomskega dela podjetju, brez vednosti, soglasja ali soudeležbe pri dobičku, študenta pa nas je še dodatno šokiralo, a se sedaj bojimo, da primer ni osamljen. Z zanikanjem odgovornosti vpletenih pa se samo še dodatno krepi naš dvom v (akademsko) poštenost visokošolskih profesorjev, celo takih, ki na zavodih zasedajo najvišja mesta. Ker kaže dejanje tudi znake korupcije, vidimo, da je ta močno prisotna v našem akademskem prostoru.
V zadnjem času so tako visokošolski prostor pretresle številne afere: visoki zaslužki vodilnih delavcev fakultet, ki so odnesli nekdanjo ministrico za izobraževanje, »prodaja« diplom (nazivov) na članici primorske univerze in končno še nezakonita prodaja diplomskih del študentov … Deloma lahko za nastale situacije, ob katerih se bojimo tudi novih odkritij nepravilnosti, krivimo tudi neurejeno področno zakonodajo. V okviru prenove visokošolskega zakona tako pričakujemo, da se bo tudi področje akademskega zaslužkarstva in okoriščanja reševalo prioritetno.
Vse oškodovane študente pa pozivamo, naj se obrnejo na ŠOS, kjer jim bomo skušali zagotoviti ustrezno svetovanje ter po potrebi tudi pravno pomoč.
