Letos obeležujemo 16 let nacionalnega programa štipendij L’Oréal-UNESCO »Za ženske v znanosti« v Sloveniji. Delež žensk, ki poučujejo na fakultetah v EU, med 20 in 33 odstotki, na področjih, kot je inženirstvo, je samo 5 odstoten. Ženske znanstvenice pa so obremenjene tudi pri načrtovanju družine.
Strojna inženirka Katja Klinar, kemijska tehnologinja Tina Kegl in biologinja dr. Eva Turk so letošnje nagrajenke programa L’Oréal-UNESCO »Za ženske v znanosti«, ki prejmejo 5 tisoč evrov vredno štipendijo.
V 16. letu programa so se pridružile dosedanjim 43 štipendistkam, ki sta jih v teh letih za odličnost njihovega znanstvenega raziskovanja s štipendijo nagradila in podprla partnerja programa L’Oréal Adria in Slovenska nacionalna komisija za UNESCO.
Letošnje prejemnice štipendij (z leve proti desni): dr. Eva Turk, Tina Kegl in Katja Klinar | Avtor Jani UgrinLetošnje nagrajenke
Katja Klinar, 30-letna fizičarka in strojna inženirka, prihaja iz Gorij na Gorenjskem. Po diplomi iz fizike je izbrala študij procesnega strojništva in začela raziskovalno sodelovati z Laboratorijem za hlajenje in daljinsko energetiko. Trenutno v sklopu doktorskega študija raziskuje uporabo toplotnih stikal in toplotnih diod v sistemih s cikličnim spreminjanjem temperature. »Zaposlitvene možnosti za mlade raziskovalce v naravoslovju in tehniki v raziskovalnih skupinah so ogromne, po drugi strani pa je premalo spodbud za raziskovalce in raziskovalke na začetku njihove kariere,« pravi Katja Klinar, ki ji štipendija pomeni predvsem potrditev, da je na pravi poti: »Upam pa, da bo z večjo razpoznavnostjo pomagala tako meni kot tudi ženskam v znanosti na splošno. Mogoče ravno moja zgodba prepriča še kakšno dekle v študij strojništva ali fizike oziroma ukvarjanje z znanostjo.«
Tina Kegl, 28-letna Mariborčanka, je zaposlena kot mlada raziskovalka v Laboratoriju za procesno sistemsko tehniko in trajnostni razvoj. Raziskuje na področje pridobivanja energije in koristnih produktov iz organskih odpadkov na osnovi anaerobne razgradnje s poudarkom na modeliranju in večnamenski optimizaciji procesa anaerobne razgradnje. Rezultati njenega dela so bili doslej objavljeni v prestižnih mednarodnih revijah, kar je dokaz, da njeno delo predstavlja aktualen in izviren prispevek k znanosti. »V Sloveniji je izobraževanje in znanstveno-raziskovalno delo dosegljivo vsem, tako ženskam kot moškim. V mnogih delih sveta pa temu ni tako. Zlasti zaskrbljujoče je, da se v nekaterih nerazvitih državah položaj žensk slabša,« pravi Tina Kegl, ki štipendijo sprejema tudi kot motivacijo za nadaljnje delo, tako v zadnjem letu doktorata kakor tudi v prihodnje.
Dr. Eva Turk, 28-letna Ljubljančanka, se je za evolucijsko biologijo odločila v najstniških letih, biologi pa so tudi njeni starši. Magistrski študij iz evolucije primatov je opravila na University College London v Londonu, nato pa vpisala doktorski študij na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Februarja 2022 je doktorirala iz teme Biogeografija, makroevolucijski vzorci in populacijska genetika pri pajkih zlatih mrežarjih (Nephilidae). »Predsodki pred slabšo sposobnostjo žensk v znanstvenih, sploh pa tehničnih poklicih so po mojem mnenju glavna in žal najtežje premostljiva ovira, ki omejuje potencial žensk. Nujno je, da ženske ostanejo samozavestne glede svojih sposobnosti in dosežkov, na nepravilnosti pa jasno in vztrajno opozarjajo,« pravi Eva Turk in dodaja, da ji uspeh na razpisu pomeni pomembno priznanje, da je njeno doktorsko delo kvalitetno in da znanstveno stopa po pravi poti.
O programu in ženskah v znanosti
Znanstvenice vodijo revolucionarne raziskave po vsem svetu. Toda kljub izjemnim odkritjem po podatkih Statističnega inštituta UNESCO še vedno predstavljajo le 33,3 % raziskovalcev po vsem svetu in njihovo delo le redko pridobi priznanje, ki si ga zasluži. Manj kot 4 % Nobelovih nagrad za znanost je bilo kdaj podeljenih ženskam, le 11 % višjih raziskovalnih vlog pa imajo ženske v Evropi. V akademskem svetu imajo raziskovalke krajše, slabše plačane poklice, njihovo delo pa je premalo zastopano v uglednih revijah.
Čeprav je med študenti in študentkami, ki končajo doktorski študij, več kot polovica žensk, se delež žensk, ki poučujejo na fakultetah v Evropski uniji in ZDA, giblje le med 20 in 33 odstotki. Na področjih, kot je inženirstvo, pade celo na 5 odstotkov. Da na sistemski ravni še ni enakopravnosti med moškimi in ženskami, je pokazala tudi študija, ki jo je med letoma 2019 in 2020 izvedla Fundacija L’Oréal med štipendistkami programa »For Women in Science«. Približno dve tretjini vprašanih (62 %) jih je priznalo, da so doživele predsodke kolegov zaradi svojega spola, več kot polovica (55 %) pa jih je izjavila, da se soočajo s spolno pristranskostjo pri zaposlovanju, napredovanju in odločitvah o financiranju.
Polovica znanstvenic, ki nadaljujejo kariero na znanstveni ustanovi, že po petih letih obupa, mnogo bolj obremenjene pa so tudi pri načrtovanju družine. Številne anketiranke so izjavile, da so bile med nosečnostjo spregledane zaradi napredovanja ali pa ocenjene »pod povprečjem«, po vrnitvi s porodniškega dopusta na delo pa so bile odstranjene s projektov. Skoraj polovica anketiranih žensk pa se je do neke mere strinjala, da so »ženske, ki se odločijo za otroke, obravnavane drugače«.
Vir: www.gov.si
