Ljubljana, 6. april 2021 – Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je objavil izsledke panelne spletne raziskave o vplivu pandemije na življenje (SI-PANDA), s fokusom na duševnem zdravju državljanov. Izsledki so alarmantni in morajo biti, po mnenju Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), podlaga za korenito spremembo ukrepov za omejevanje širjenja bolezni COVID-19.
Izsledki raziskave, ki v Sloveniji poteka pod okriljem NIJZ, kažejo, da se pri mladih med 18. in 29. letom duševno zdravje drastično poslabšuje: kar do 25 % mladih v tej starostni skupini kaže tveganje za pojav depresivne motnje. S tem so mladi psihološko najbolj ogrožena starostna skupina prebivalcev Republike Slovenije.
Opozorila na problematiko duševnega zdravja študentov v času omejevalnih ukrepov ter izvajanja študija na daljavo na ŠOS podajajo že celotni čas trajanja pandemije. Bistvena razloga za alarmantno duševno zdravje študentov sta predvsem dva: slabši materialni položaj in pomanjkanje socialnih stikov. To poudarjajo tudi avtorji omenjene raziskave: ”Večje tveganje za depresijo in težave v duševnem zdravju imajo tiste osebe, katerih finančna situacija se je v zadnjih 3 mesecih poslabšala.” in ”Zelo verjetno imajo pomembnejši vpliv okoliščine – kot npr. socialna izolacija okuženega, stigmatizacija, strah pred širjenjem okužbe in pred posledicami bolezni – ki jih v različnem obsegu doživljajo osebe, ki zbolijo za COVID-19, kot sama bolezen.”.
Predloge za reševanje te problematike na ŠOS že eno leto naslavljajo na pristojna ministrstva in Vlado RS. Predvsem gre za izplačilo nadomestila za izpad dohodkov iz študentskega dela ter čimprejšnje odprtje visokošolskih zavodov ter pričetek izvajanja študija v živo.
Študentske organizacije v celotnem času izvajajo podporo študentom, ki se znajdejo v duševni stiski, tudi same pa poročajo o velikem porastu študentov, ki pri njih iščejo pomoč. Študentska organizacija Univerze v Ljubljani psihološko svetovanje omogoča v okviru Študentske svetovalnice, Študentska organizacija Univerze v Mariboru pa preko Psihološke svetovalnice. Psihološke težave študentov v času epidemije pa presegajo zmožnosti in kapacitete, s katerimi lahko študentske organizacije v običajnih razmerah sicer pomagajo študentom. Tudi v običajnih razmerah je kritična infrastruktura za podporo duševnega zdravja študentov bistveno podhranjena in mnogi, ki bi potrebovali pomoč, nanjo čakajo bistveno predolgo. Še posebej so na udaru študenti, ki izhajajo iz socialno šibkejših okolij, pri katerih se čakalna doba za obravnavo študentov v okviru zdravstvenega varstva še bistveno podaljša.
Študenti so zato NIJZ in pristojna ministrstva pozvali k zagotovitvi sredstev za izvajanje programov pomoči študentom in drugih mladih z duševnimi težavami in spremembo ukrepov za omejevanje gibanja in zbiranja tako, da bodo mladi te programe lahko tudi koristili.
Glede na to, da Vlada RS resno razmišlja o samotestiranju učencev in dijakov, s čimer se bo omogočilo šolanje v živo z manjšim tveganjem prenosa okužb, pristojno ministrstvo pozivajo, da v sodelovanju z višje- in visokošolskimi zavodi nemudoma pristopi k pripravi protokola za izvajanje študija v živo s ciljem takojšnje vrnitve študentov v študijska središča.
Andrej Pirjevec, predsednik ŠOS: “Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje smo pozvali k urgentnemu ukrepanju in reševanju generacije mladih, ki so se znašli v duševni stiski. Ukrepi za omejevanje epidemije COVID-19 imajo le delni uspeh pri zajezitvi širjenja bolezni, imajo pa katastrofalne posledice na materialni in duševni položaj mladih, ki bo presegal čas trajanja epidemije ali gospodarskega okrevanja, ki ima očitno prednost pred duševnim zdravjem državljanov Republike Slovenije. Na ŠOS zahtevamo takojšnjo korenito spremembo ukrepov za omejevanje širjenja COVID-19 s ciljem izboljšanja duševnega zdravja celotne generacije študentov.”
