Ljubljana, 30. november 2020 – Vlada Republike Slovenije je v septembru 2020 sprejela predlog Zakona o demografskem skladu, katerega namen je skrb za zagotavljanje vzdržnosti slovenskega pokojninskega sistema. Kot v predlogu zakona navaja Vlada RS, je pokojninski sistem že danes nevzdržen, saj manjkajoča sredstva za tekoče izplačilo pokojnin zagotavlja država iz državnega proračuna. Študenti vanj že danes prispevamo več, kot naložbe iz državnih skladov, zato menimo, da se mora v javni razpravi upoštevati tudi mnenje Študentske organizacije Slovenije (ŠOS).
Slovenski pokojninski sistem je pretočen, kar pomeni, da se sredstva iz vplačanega pokojninskega zavarovanja porabijo za tekoče izdatke za pokojnine, nima pa sklada po vzoru zavarovalniškega sistema, v katerem bi se premoženje nalagalo in plemenitilo, od česar bi, tako vlada, imele korist tako sedanje kot prihodnje generacije upokojencev.
Rešitev omenjene problematike Vlada RS predlaga z oblikovanjem demografskega sklada, v katerem bi združila obstoječe državne kapitalske naložbe, kapitalske prihodke iz njega pa namenila v pokojninsko blagajno. Trenutno to funkcijo že opravlja Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d. (KAD), po predlogu zakona pa bi se v Nacionalni demografski sklad združilo državno premoženje, ki je trenutno razpršeno v različnih družbah (SDH, naložbe v ZPIZ, KAD, DSU in DUTB).
Naj ob tem omenimo, da je npr. v letu 2019 KAD v pokojninsko blagajno namenil 50 milijona eurov, študentsko delo dijakov in študentov pa zanjo zagotovilo 62,5 milijona eurov, s čimer slovenski dijaki in študenti v pokojninski sistem zagotavljamo več sredstev kot kapitalske naložbe.
Glede na to, da je ŠOS interesna organizacija slovenskih študentov, se v mnenju ne bomo ukvarjali z načeli upravljanja državnega premoženja. Se bomo pa, kot trenutni vplačniki v pokojninsko blagajno in prihodnji koristniki pravic iz pokojninskega zavarovanja, vprašali o namenu in smiselnosti takšnega sklada.
Strinjamo se, da je takšen sklad potreben; če je za katerega od izdatkov državnega proračuna smiselno nameniti prihodke državnega sklada, so to pokojnine. Ravno zato nasprotujemo predlaganima ukrepoma iz predloga zakona, po katerim se izplačane dividende namenijo za izgradnjo namenskih nepremičnin za starejše in za ukrepe družinske politike. Upravičeno lahko pričakujemo, da sredstva iz demografskega sklada še vedno ne bodo zadostovala za kritje luknje v pokojninski blagajni, zato ne vidimo smisla v drobljenju odhodkov iz sklada za namen financiranja drugih politik.
Če pa želimo slediti argumentu, da bo spodbujanje družinske politike na daljši rok pomagalo pri zagotovitvi višjih vplačil iz naslova pokojninskega zavarovanja, raje predlagamo namenjanje sredstev iz dividend sklada v terciarno izobraževanje. Tudi na ta način se bodo zagotovila višja sredstva iz naslova pokojninskega zavarovanja, saj je med višjo izobrazbo in višjim plačilom za opravljeno delo (ter posledično višjim vplačilom v pokojninsko blagajno) jasna in visoka neposredna korelacija.
Glede na to, da zakon navaja, da sledi (med drugim): načelu skrbnosti in odgovornosti, ki temelji na jasno določenih pravicah, obveznostih in pristojnostih posameznih nosilcev funkcij, kar zagotavlja krepitev integritete in odgovornosti ter omejevanje tveganj za korupcijo, nasprotje interesov in zlorabo notranjih informacij; in načelu neodvisnosti, ki zagotavlja neodvisno, samostojno in nepolitično delovanje; nasprotujemo načinu imenovanja in predlagani sestavi nadzornega sveta sklada. Ta ni ne nepolitičen, ne neodvisen in ne samostojen, saj celotni nadzorni sklad imenujeta Državni zbor RS in Vlada RS.
Nadzorni svet mora, po našem mnenju, odražati sestavo civilne družbe, člane pa mora, ob smiselnem upoštevanju pogojev in meril iz predloga zakona, neposredno imenovati sama civilna družba. Predlagamo, da v nadzornem svetu sklada svoje mesto pridobi vsaka od organizacij, združenih v Medgeneracijsko koalicijo Slovenije.
Glede predvidene ustanovitve Urada za demografijo pa zagovarjamo stališče, da gre za politično izjemno pomembno telo, zato predlagamo, da se ustanovi kot urad v neposredni sestavi Vlade Republike Slovenije, s čimer se zagotovi njegova teža in neposredna odgovornost Vlade RS za oblikovanje pokojninskih politik
Klemen Peran, predsednik ŠOS: ”Slovenskemu pokojninskemu sistemu je nujno potrebno zagotoviti dodatne sistemske prihodke, saj je nevzdržno, da država nameni 10 odstotkov lastnega proračuna za redno izplačilo pokojnin. Nočemo pa, da gre pri tem le za vprašanje strankarskega nadzora nad državnim premoženjem in za iskanje sredstev za politike, blizu aktualni vladi, kot je to iz predloga zakona očitno. Strateški načrt pokojninskega sistema za prihodnja desetletja mora sooblikovati in voditi medgeneracijska koalicija organizacij civilne družbe in ne posamične politične stranke, katerih rok trajanja je omejen.”
