Ljubljana, 12. avgust 2019: Mladinski svet Slovenije (MSS), Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) in Dijaška organizacija Slovenije (DOS) so ob mednarodnem dnevu mladih, 12. avgusta 2019, z novinarsko konferenco, ki je potekala ob 11. uri v prostorih Akademskega kolegija, opozorili na položaj mladih v Sloveniji. Posebej so poudarili nezadostno ukrepanje Vlade Republike Slovenije glede vse bolj pereče in zaskrbljujoče stanovanjske problematike mladih.
Osamosvajanje mladih (15-29 let) v Sloveniji je zaradi negotovih oblik zaposlitve, relativno nizkih plač in skorajda neobstoječe stanovanjske politike, izjemno težko. To je še posebej izrazito na stanovanjskem področju, saj mlade generacije bistveno težje dostopajo do stanovanj, kot so generacije pred njimi. Stanovanjski položaj mladih je skoraj povsem odvisen od njihovih staršev, pri tem pa imajo dostop do stanovanj predvsem tisti, ki prihajajo iz premožnejših družin.Povprečnemu zaposlenemu mlademu posamezniku v Sloveniji žal ni omogočen dostojni najem ali nakup stanovanja – vse več mladih si vedno težje privošči bivanje v mestih, kjer so zaposleni ali se izobražujejo.Na slabo reguliranem nepremičninskem trgu znatno primanjkuje najemniških stanovanj (kot tudi stanovanj na splošno), kar predvsem občutijo mladi. Dijaki in študentje pa imajo težave z bivanjem že v času izobraževanja, saj primanjkuje tudi dijaških in študentskih domov. V zadnjem času pa opažajo tudi vse bolj pogosto nekontrolirano (kratkotrajno) oddajanje stanovanj v turistične namene, kar povzroča dodatne težave na stanovanjskem trgu.
S tem namenom so zgoraj omenjene organizacije dne 18. januarja 2019 na Vlado Republike Slovenije poslale poziv mladih glede stanovanjske problematike, v katerem so opozorili, da med prioritetami vlade v letu 2019 ni bilo stanovanjske politike.Vlada RS je v času od tega dopisa soglasno potrdila predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2019, ki prav tako potrjuje, da stanovanjska problematika za vlado ni prioriteta. V predlogu rebalansa so se znašle povsem druge prioritete in to kljub temu, da koalicijski sporazum o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije za mandatno obdobje 2018–2022 predvideva, da se bodo proračunska sredstva za stanovanja do konca mandata dvignila na 0,4 % BDP. Sporazum predvideva tudi poroštva države za stanovanjske kredite, več kapacitet v študentskih domovih ter bistveno večji fond najemnih stanovanj.
S strani Kabineta predsednika Vlade RS so na dopis prejeli odgovor, da so predmet poziva odstopili v reševanje Ministrstvu za okolje in prostor. Konec januarja 2019 so se organizacije konstruktivno sestale s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor ter pričakovano ugotovile, kar je bilo že znano – da so za reševanje problematike potrebna precej višja državna proračunska sredstva in da kompleksnost problematike zahteva sodelovanje več ministrstev, če ne tudi celotne vlade.
Odstop zadeve v “reševanje” resornemu ministrstvu tako pomeni le prelaganje odgovornosti in ne rešuje ničesar. Ključni problem ostaja v dolgoletnem ignoriranju stanovanjske problematike na ravni vlade (pa tudi političnih strank in poslancev Državnega zbora RS).
Organizacije so v svojem drugem dopisu vladi dne 31. januarja 2019 ponovno opozorile na nezadostno ukrepanje in nadalje še v tretjem dopisu dne 22. julija 2019, v katerem je mlade v njihovih zahtevah podprla tudi Zveza društev upokojencev Slovenije.
Od Vlade RS so mladi v svojem pozivu zahtevali naslednje ukrepe:
– namenitibistveno več proračunskih sredstev za reševanje stanovanjske problematike, tako za gradnjo kot druge spodbude;
– stanovanjskim skladom omogočiti večje zadolževanje za investicije;
– (s tem) povečati fond javnih stanovanj(najprej tam, kjer je potreba po njih največja) – še posebej več neprofitnih najemniških stanovanj za mlade;
– graditijavne študentske domove(najprej tam, kjer je potreba po njih največja), za njih pa nameniti tudi proračunska sredstva;
– zapolnitiprazna javna in zasebna stanovanja, npr. z obdavčitvijo praznih in davčno razbremenitvijo tistih v urejenem najemu; odkupom stanovanj, prenosom lastništva itd.;
– regulirati in omejiti oddajanje stanovanj preko spletnih platformkot je AirBnB (in naj ne bo davčno privlačnejši od dolgoročnega oddajanja v najem, kot je to sedaj) ter oddajanje stanovanj na črno;
– povečativarnost najemnih razmerijs prenovo stanovanjske zakonodaje;
– ponovno uvesti ugodna posojila za mlade družine;
– spodbujati stanovanjske zadruge oz. kooperative.
S strani Kabineta predsednika Vlade RS Marjana Šarca so mladi ponovno prejeli odgovor, da so zadevo odstopili v obravnavo Ministrstvu za okolje in prostor. Mladinske organizacije ocenjujejo, da je trenutno (problematično) stanje posledica večletnega ignoriranja težav, napačnih odločitev ter pomanjkanja strategij, proračunskih sredstev in javnih politik. Na žalost pa lahko tudi pri trenutni vladi ugotovijo, da želi s tem nadaljevati. Še vedno pričakujejo, da bo proračun vlade za naslednji dve leti odražal veliko spremembo v dojemanju pomena stanovanjske oskrbe.
»Pri tej temi se ne moremo več pogovarjati o problematiki, temveč o krizi, ki pesti mlade in jim otežuje že tako težko pot do osamosvojitve. Mladi si poleg neprofitnih najemnih stanovanj želijo tudi stanovanj z možnostjo odkupa, saj veliko mladih zaradi nekakovostnih zaposlitev lastniško stanovanje vidijo kot edini garant za svojo starost. S tovrstnimi problemi pa se ne soočajo le mladi v Ljubljani, temveč po celi Sloveniji,« je povedala Anja Fortuna, predsednica Mladinskega sveta Slovenije.
Klemen Peran, predsednik Študentske organizacije Slovenije je dodal, »mladi imajo težave z bivanjem že v času študija, saj primanjkuje mest v študentskih domovih, kjer je prostora samo za 13 % študentov. Večina jih študira izven kraja stalnega prebivališča, vsaj ena tretjina pa jih je prisiljena bivati “na trgu”, kjer se soočajo s težavami, ki so posledica pomanjkanja (javnih) najemnih stanovanj. Študenti trenutno sami financiramo študentske domove – večino stroškov bivanja s stanarino, gradnje in obnove pa z dodatno koncesijsko dajatvijo iz študentskega dela (približno 2,5 milijona EUR letno). Brez dodatnih in namenskih proračunskih sredstev se bo katastrofalno stanje še poslabšalo. S tem pa bomo dejansko omejili pravico do izobraževanja, saj bodo lahko študirali samo še premožni.«
»Dijaki smo zaenkrat še zadnje skupina mladih, ki jim tekom srednješolskega izobraževanja ni treba kaj dosti razmišljati o stanovanjski problematiki in ovirah, na katere bomo naleteli v procesu osamosvajanja. Vendar bomo tudi mi odrastli, končali srednjo šolo in z vpisnico na fakulteto iskali prosto stanovanje, ali zgolj posteljo v študentski sobi, ki nam bo omogočila nemoteno nadaljnjo življenje in izobraževanje« je zaključila Lucija Karnelutti, predsednica Dijaške organizacije Slovenije.
