Dne 2. 4. 2019 je skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem vložila Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o skupnosti študentov (ZSkuS-A).Na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) podpiramo namen predlagane novele zakona, nenazadnje gre za proces urejanja, ki ga zasledujemo že več let. Zagovarjamo načelo transparentnosti; že sedaj smo ob vseh notranjih pravilih tudi zakonsko zavezani k posredovanju informacij javnega značaja po ZDIJZ ter podvrženi nadzoru Računskega sodišča RS (po ZZZPB)! Po tem ko zadnji predlog ZSkuS ni bil sprejet, smo to lani dodatno zapisali še v svoj najvišji akt – Študentsko ustavo. Dodatno smo omejili še trajanje mandatov, prepovedali delo pravnomočno obsojenih oseb, se zavezali načelom javnega naročanja, sprejeli etični kodeks itd.
Smo pa proti s strani SDS predlaganemu zakonu v nomotehničnem smislu, saj menimo, da ne ureja materije na pravilen način; je celo v nasprotju z lastno obrazložitvijo. Zato bomo predlagali amandma, ki bo bolj točno zapisal podvrženost nadzoru na način, kot je bil usklajen na (za to ustanovljeni) delovni skupini v letu 2017 oz. način, zapisan v predlogu Levice iz leta 2018.
Naj najprej pojasnimo zgodovino in kontekst poseganja v ZSkuS.
Skupina poslancev s prvopodpisanim Miho Kordišem je že aprila 2016 vložila predlog novele ZSkuS, ki ga je Odbor DZ za izobraževanje, znanost, šport in mladino na 21. redni seji 5. 10. 2016 zavrnil in sprejel sklep, ki je Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) naložil, da v okviru Sveta Vlade RS za študentska vprašanja (SVRSŠV) nemudoma pristopi k pripravi novega Zakona o skupnosti študentov. V okviru SVRSŠV je bila tako ustanovljena Delovna skupina za pripravo novega ZSkuS, v kateri smo sodelovali predstavniki ŠOS, prav tako pa predstavniki društva Študentska Iskra, predstavnik študentov samostojnih visokošolskih zavodov, predstavniki posameznih ministrstev znotraj Vlade RS ter predstavnik Rektorske konference RS. Delovna skupina je pripravila usklajen predlog ZSkuS, ki je bil dne 30. 1. 2017 poslan v javno razpravo in medresorsko usklajevanje. Klub usklajenosti so nekatera ministrstva, Urad informacijske pooblaščenke ter Služba Vlade RS za zakonodajo predlagale dopolnitev zakona; predvsem v delu določanja javnopravne subjektivitete in uskladitve z drugo zakonodajo (npr. ZUJF) itd. Tako je delovna skupina nadaljevala svoje delo.
Odprta točka je ostal predlog, da se za ŠOS (oziroma tudi njene organizacijske oblike) določi javnopravna subjektiviteta. Ker niso bile jasne vse pravne posledice takšnega zapisa, je delovna skupina od vključenih predstavnikov ministrstev zahtevala pregled vseh teh posledic za delovanje ŠOS in njene organizacijske oblike (OO ŠOS). Zapis pravne subjektivitete je namreč različno urejen v različni področni zakonodaji, tako je težko predvideti, katerim zakonskim in podzakonskim aktom bi bil ŠOS podvržen. Med njimi bi lahko bila tudi določila, ki bi bila v nasprotju z nameni predlagateljev zakona, ŠOS, ministrstev, javnosti itd., predvsem v delu, ki bi omejil vsebinsko avtonomijo oz. omogočila političen poseg v poslanstvo zastopanja interesov študentov.
Člani delovne skupine so prejeli pomanjkljiva mnenja Ministrstva za javno upravo (MJU) in Ministrstva za finance (MF), ki pa so med drugim potrdila naše bojazni: določitve ŠOS kot subjekta javnega prava bi lahko po ZJF pomenilo, da se mora ŠOS na novo organizirati kot javni zavod, javni sklad ali javna agencija. Za ŠOS, kot avtonomno in samoupravno skupnost študentov bi bila takšna ureditev nesprejemljiva; ŠOS ni in ne more biti pod vsebinskim ali upravljavskim nadzorom ministrstva. Zaradi nejasnih posledic in neodzivnosti ministrstev je delo v delovni skupini zastalo.
27. 2. 2018 je Levica kljub nedorečenosti posledic pravne subjektivitete ponovno vložila neusklajen predlog sprememb ZSkuS, ki pa v DZ ni bil sprejet. Medtem se je tudi končal mandat DZ. Trenutna koalicija je v novem mandatu v koalicijsko pogodbo zapisala, da naj bi bil Zakon o skupnosti študentov noveliran, vključena naj bi bila sprememba pravnega statusa iz zasebnega v javnega. Zato smo tudi pričakovali nadaljevanje dela v medresorski delovni skupini.
Dne 2. 4. 2019 pa je torej novelo ZSkuS-A vložila SDS. Predlog predvideva zapis pravne subjektivitete ŠOS kot osebo javnega prava ter nadzor Računskega sodišča vsaki 2 leti.
Na ŠOS lahko ob tem samo ponovimo naša stališča, da si želimo jasnega zakonskega zapisa nadzora nad delovanjem študentskih organizacij. Čeprav že sledimo tem načelom transparentnosti, nam politično motivirani (tudi medijski) napadi vedno znova povzročajo škodo in krhajo ugled. Pomanjkljivo urejena ali nejasna zakonodaja se izrablja za neupravičene napade, posledično pa trpi tudi naša funkcija zastopanja pravic in interesov študentov nasproti istim določevalcem, ki nam očitajo pomanjkljivo transparentnost.
Ker v prejšnjem mandatu ni bila sprejeta novela ZSkuS, smo na ŠOS med 17. in 20. decembrom 2018 sami dopolnili temeljni akt – Študentsko ustavo. Med drugim smo zapisali, da za ŠOS in njene organizacijske oblike (OO ŠOS) velja:
- Prepoved delovanja obsojenih oseb v študentskih organizacijah.
- Omejitev trajanja mandata poslovodnih organov ŠOS in OO ŠOS na največ 8 let.
- Sprejem določil, ki ŠOS in OO ŠOS zavezujejo k načelom postopkov javnega naročanja.
- Financiranje in vključevanje študentskih organizacij višješolskih in samostojnih visokošolskih zavodov ter zasebnih univerz v ŠOS.
- Natančnejša določitev zavezancev po zakonodaji, ki ureja postopek dostopa in ponovne uporabe informacij javnega značaja.
- Zavezanost določilom zakona, ki določa pristojnost računskega sodišča.
- Sprejem etičnega kodeksa.
Ob vsem povedanem in na podlagi veljavne zakonodaje ter tudi obrazložitev zakonodaje s strani pristojnih ministrstev, lahko zaključimo, da predlog ZSkuS-A neprimerno naslavlja tematiko. Lahko ga označimo tudi kot zavajajočega, saj:
- poskuša urediti področja, ki so že urejena – torej dostop do informacij javnega značaja in nadzor Računskega sodišča.
- ne ureja zadev, ki naj bi jih (skladno z obrazložitvijo zakona) urejal.
- ne ureja težave nepredvidenih pravnih posledic, ki ostajajo nerešena že od leta 2016.
- Že pred tem smo sicer bili ŠOS in OO ŠOS na podlagi odločitev Informacijskega pooblaščenca RS in Upravnega sodišča RS podvrženi Zakonu o dostopu in ponovni uporabe informacij javnega značaja.Prav tako smo že ves čas podvrženi nadzoru Računskega sodišča na podlagi 45.b člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti! Državni zbor RS pa potrjuje plan dela Računskega sodišča.
- Čeprav predlagatelj meni, da bi npr. bili kot oseba javnega prava zavezani k Zakonu o javnih uslužbencih ali Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, to ne velja. ŠOS kot oseba javnega prava “sui generis”, s pravno obliko »študentska organizacija« ne bi bila zavezana k določilom zakona, saj velja samo za t.i. javni sektor, ki pa obsega samo državne organe in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti; javne agencije, javne sklade, javne zavode in javne gospodarske zavode. Enako velja za Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZlntPK).
- Kot rečeno, še vedno ne vemo, katere vse zakonske in podzakonske akte bi morali spoštovati kot oseba javnega prava. Ali kot pravi MJU v dopisu z 29. 3. 2018: »…strinjamo se z ugotovitvami iz pravnega mnenja, da sprememba opredelitve ŠOS kot pravne osebe javnega prava, brez sočasne natančne in konkretne vsebinske ureditve njenega statusa in obveznosti, odpira več pravnih vprašanj«. Ali kot pravi MF v dopisu z 27. 9. 2017: »Glede na obseg predpisov v Sloveniji dopuščamo možnost, da v našem odgovoru nismo povzeli vseh predpisov, ki bi lahko vplivali na finančno poslovanje ŠOS po spremembi statusa v osebo javnega prava.”
Tako še vedno stojimo za predlogom v okviru delovne skupine, ki določa zavezanost k določilom Zakonu o javnem naročanju, Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, Zakonu o računskem sodišču, Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije itd., in še vedno nasprotujemo spreminjanju pravne subjektivitete brez razumevanja vseh posledic spreminjanja.
Zato predlagamo, da se ob tem, da je ŠOS oseba javnega prava z amandmajem v 3. člen zakona tudi jasno zapiše, da se to nanaša na:
- nadzor Računskega sodišča;
- podvrženost Zakonu o dostopu in ponovni uporabe informacij javnega značaja;
- podvrženost Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK): z dodatnim pojasnilom v katerih delih in za koga vse.
- podrvženost Zakonu o javnem naročanju.
- ureditev sistema plač, ki bo primerljiv s sistemom plač v javnem sektorju.
