Študentsko delo je začasno in občasno delo dijakov in študentov; ena izmed fleksibilnih oblik dela, namenjena specifično mladim, ki so vključeni v proces izobraževanja in si želijo vključitve na trg dela, tako iz finančnih razlogov, kot zaradi pridobivanja delovnih izkušenj in kompetenc.
Kdo lahko dela?
Študentsko delo lahko opravljajo osebe:
- s statusom dijaka v Republiki Sloveniji, ki so že dopolnile 15 let,
- s statusom študenta v Republiki Sloveniji,
- s statusom udeležencev izobraževanja odraslih, ki so mlajše od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja,
- dijaki in študenti, državljani Republike Slovenije, ki imajo status dijaka ali študenta v tujini (kar se dokazuje s potrdilom o vpisu, izdanem po predpisih v državi tuje šole),
- osebe, ki so zaključile srednjo šolo v tekočem šolskem letu in bodo (na podlagi vpisa na visokošolski zavod) pridobile status študenta ob začetku novega šolskega leta,
- študentje tujih univerz, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov opravljajo študijske obveznosti v Republiki Sloveniji.
Delajo lahko tudi osnovnošolci, ki so zaključili osnovno šolo in so dopolnili 15 let ter bodo status dijaka pridobili s septembrom (na podlagi spričevala o zaključeni osnovni šoli IN potrdila o vpisu za naslednje šolsko leto). S 1. 1. 2007 pa se je ukinila možnost opravljanja začasnih in občasnih del preko študentskega servisa za pavzerje.
Študentsko delo lahko opravljajo posamezniki, dokler imajo status dijaka ali študenta, torej z zaključkom študijskega leta, v katerem diplomirajo ali magistrirajo, ali se zaposlijo.
Zaslužek
Zaslužek preko študentskega servisa ni omejen, saj je bil z noveliranjem Zakona o dohodnini ukinjen zgornji cenzus (je pa res, da pri višjem zaslužku plačaš višjo dohodnino).
Posredniki – študentski servisi
Za včlanitev v študentski servis oz. agencijo za posredovanje dela dijak oz. študent potrebuje:
- osebni dokument,
- številko osebnega računa,
- davčno številko in
- dokazilo o statusu (potrdilo o vpisu za tekoče šolsko/študijsko leto ali študentsko izkaznico ali indeks ali dijaško izkaznico).
Na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je dostopen seznam vseh študentskih servisov, ki imajo koncesijo za posredovanje občasnega in začasnega dela dijakov in študentov.
Pogodba ali napotnica?
Napotnica je pravna podlaga za delo dijaka ali študenta v podjetju, zato jo je nujno potrebno dvigniti/naročiti pred pričetkom dela. Delo brez napotnice je delo na črno, denarne kazni za take prekrške pa so tako za podjetje kot študenta visoke. Napotnico lahko dijaki in študenti na študentskih servisih dvignejo osebno oz. naročijo preko telefona ali e-maila. Tako imenovana stalna napotnica velja daljše obdobje in sicer od dneva izdaje napotnice dalje in največ eno leto. Namenjena je študentom, ki delajo dlje časa, lahko tudi s prekinitvami. Navadna napotnica je namenjena obračunu dela za krajše obdobje.
Delo preko študentskega servisa ni delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, zato tovrstne pogodbe dijaki in študenti niso dolžni podpisati. Je pa priporočljivo, da se dijaki in študenti že pred začetkom dela z delodajalcem natančno dogovorijo o vseh pogojih dela: urni postavki, trajanju dela, zahtevah, dodatnih pogojih, internih pravilih v podjetju, rokih plačila, itd. Pomembno je tudi, da delodajalec še pred začetkom dela podpiše in ožigosa en izvod napotnice.
Pozor!
Zaradi previdnosti pri sprejemu določenega dela dijake in študente opozarjamo tudi na neplačnike, ki jih nekateri študentski servisi objavljajo na spletni strani: http://www.neplacniki.info/.
Zadnja posodobitev: julij 2020.
