Ljubljana, 9. februar 2017 – Jutri in v soboto bodo slovenska študijska središča prepravili bodoči študenti, ki bodo iskali informacije o želenih študijskih programih. Minuli teden je bil objavljen Razpis za vpis in s tem se je tudi uradno začelo obdobje intenzivnega razmišljanja o kariernih izbirah maturantov. Na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) dijakom svetujemo, naj se dobro informirajo o študijskih programih, ki jih zanimajo. Ločijo naj zanesljive in objektivne informacije od pogosto promocijskih predstavitev, ki so zadnja leta vse agresivnejše, pogosto pa tudi zavajajoče.
Glavni namen informativnih dni naj bi bil bodočim študentom posredovati koristne informacije o možnostih nadaljevanja izobraževalne poti na visokošolskih zavodih in višjih strokovnih šolah. Žal pa v zadnjih letih opažamo vse bolj intenzivno oglaševanje posameznih fakultet oz. študijskih programov. To pa pogosto temelji na zavajajočem prikazu podatkov ali celo neresnicah. Na ŠOS dijakom predlagamo, naj dobro preverijo vse predstavljene informacije. Ob formalnih informacij pa pridejo prav tudi informacije »iz prve roke«, s strani starejših kolegov. Poleg lastnega interesa za vpis oz. študij na posameznem področju mora ključno vlogo igrati kakovost zavoda oz. želenega programa. Glede na pretekle izkušnje pa ni odveč niti podatek o tem, ali ima zavod oz. program veljavno akreditacijo.
Opozarjamo: Študenti na neakreditiranih programih nimajo statusa študenta in pravic iz tega naslova!
V Sloveniji čedalje več podjetij oz. zasebnih zavodov, ki se predstavljajo kot fakultete, ponujajo »študij« oz. študijske programe, ki pa v resnici niso akreditirani – to pomeni, da niso javno priznani in nimajo javne veljave. Študenti, ki se na take programe vpišejo (in plačajo tudi visoko šolnino), tako nimajo statusa študenta, skladno z Zakonom o visokem šolstvu. Seveda to pomembno informacijo taki zavodi običajno zamolčijo. Za študente pa to pomeni ne samo, da njihova izobrazba ni javno veljavna, pač pa tudi, da v času študija nimajo pravic, ki izhajajo iz statusa študenta (subvencionirana prehrana in bivanje, zavarovanje, študentsko delo, štipendija – če bi bili sicer do nje upravičeni). Zato naj se dijaki res pozanimajo o izbrani instituciji. Če potrebujejo pomoč pri preverjanju informacij, smo jim na voljo tudi na ŠOS.
Sprenevedanje univerz z izjavami o slabih študentih, ki (si) jih ne morejo same izbrati
V minulih tednih smo slišali ideje slovenskih rektorjev o tem, da bi spremenili selekcijski postopek pred vpisom na univerzo. Bodočim generacijam maturantov tako grozijo še sprejemni izpiti, ki so ne samo stresni, pogosto pa tudi socialno izključujoči. Strošek sprejemnega izpisa namreč poravna kandidat, uspeh na določenih izpitih pa je pogosto odvisen tudi od organiziranih plačljivih prijav, ki jih nudijo različna podjetja, pogosto pod vodstvom profesorjev, ki potem ta znanja preverjajo.
Trenutni sistem, ki sicer temelji na maturi, naj ne bi bil ustrezen. Kandidati naj bi bili slabi, kar naj bi vplivalo tudi na samo kakovost študija ter razmeroma velik izpad iz visokošolskega izobraževanja pri nas. Na ŠOS jih želimo ob tem opomniti, da dodatne možnosti izbire že obstajajo. Če pa želijo univerze zares omejiti vpis naj to najprej storijo skozi manj vpisnih mest, ne pa da ta celo presegajo število potencialnih kandidatov za študij. Univerze so bile k temu sistematično spodbujane skozi sistem financiranja, ki nagrajuje množičnost (t. i. glavarine). Tudi rektorji tarnajo, da je študij postal preveč množičen, ob čemer na ŠOS menimo, da mora biti študij omogočen vsakomur, ki dosega vpisne pogoje in je sposoben redno napredovati po programu. Sprenevedanje o tem, kdo je kriv za »slab študij« pa se nam zdi naravnost smešno. Končno, odgovornost za to, kdo je v programu uspešen in kakšen bo standard postavljajo profesorji, ki pa žal nimajo nobenih pedagoških »sprejemnih izpitov« pred napredovanjem v nazive. Tudi zato si na ŠOS prizadevamo za večji poudarek na pedagoški usposobljenosti visokošolskih učiteljev. Menimo namreč, da lahko le dobri učitelji svoje znanje primerno podajo študentom in jim pomagajo, da ga ti tudi uspešno usvojijo.
Aktivnosti študentskih organizacij ob informativnih dnevih
– V Ljubljani dejavnosti koordinira ŠOU v Ljubljani:
ŠOU v Ljubljani je za dijake pripravil informativno brošuro, kjer bodo med drugim krajši opisi fakultet, vozni red vlakov, avtobusov ter zemljevid voznih linij Ljubljanskega potniškega prometa (LPP). Poleg tega bodo lahko dijaki pridobili vse informacije o družini ŠOU v Ljubljani in storitvah, ki jih ponuja. Brošura pa je že zdaj dostopna preko spleta (TUKAJ). Na najbolj prehodnih točkah v Ljubljani pa se bodo nahajali tudi ŠOU informatorji v prepoznavnih ŠOU majicah, ki bodo na voljo za vsa ostala vprašanja.
– V Mariboru dejavnosti koordinira ŠOUM
Na ŠOUM bodo s svojimi informatorji pričakali bodoče študente na vseh mariborskih fakultetah in jim nudili potrebne informacije za odločitev o študiju, prav tako jim bodo tudi priskočili na pomoč pri usmeritvah po samem mestu Maribor, hkrati pa jim bodo iz lastnih izkušenj podali informacije o študiju na posameznih fakultetah in študijskih smereh. Študenti bodo poleg nudenja informacij, dijakom predali simbolične »letake«, s katerimi jih pozdravljajo v študentskem življenju, hkrati pa jih bodo povabili na obisk spletne strani ŠOUM, kjer so pod zavihkom »BRUC priročnik« (TUKAJ) zbrane vse pomembne informacije o študiju.
– V Kopru dejavnosti koordinira ŠOUP
Študentska organizacija Univerze na Primorskem (ŠOUP) bo tudi letos ob informativnih dnevih poskrbela za bodoče študente. Poleg priprave informativnih točk v avlah fakultet Univerze na Primorskem in svojih novih prostorih na Čevljarski ulici 27 v Kopru so na ŠOUP zbrali ključne informacije za bodoče študente, ki so dostopne na spletni strani ŠOUP (TUKAJ).
