Ljubljana, 13. maj 2015 – Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) z začudenjem spremlja in logično nasprotuje ukinitvi sredstev za izvedbo razpisa za štipendije za študentske izmenjave v okviru programa Erasmus+. Glede na to, da se ministrstvo za izobraževanje rado pohvali z internacionalizacijo, kot enim strateških ciljev za slovensko visoko šolstvo, vsem pristojnim sporočamo, da brez študentske mobilnosti ni internacionalizacije. Finančni razlogi pa so še vedno eni glavnih, zakaj se študentje v večji meri ne odločajo za mobilnost.
S strani Univerze v Ljubljani smo prejeli informacijo, da Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM) ni zagotovilo sredstev, s katerimi bi Javni sklad za razvoj kadrov in štipendije (JS) razpisal dodatne štipendije k Erasmus+ finančni pomoči.
Program Erasmus udeležencem terciarnega izobraževanja že vrsto let nudi različne priložnosti na področju izobraževanja, poučevanja, usposabljanja, razvoja in sodelovanja v mednarodnem okolju. Cilji programa so spodbujanje mednarodne mobilnosti posameznikov, večanje sodelovanja med organizacijami ter dvig kakovosti terciarnega izobraževanja v Evropi. Internacionalizacija pa je eden stebrov bolonjskega procesa. Države podpisnice, med njimi tudi Slovenija, so se zavezale k zasledovanju cilja 20% mobilnosti do leta 2020. Posebno vlogo smo ji pripisali tudi v Nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020, kjer je jasno navedeno tudi dodatno financiranje in spodbujanje mobilnosti študentov.
Študenti lahko odidejo na Erasmus izmenjavo na vseh treh stopnjah študija, štipendijo (višina te se giba med 300 in 500 EUR mesečno) pa prejmejo za najmanj 3 in največ 10 mesecev mobilnosti. Ob tem so bili do sedaj upravičeni do dodatka nacionalne države, ki je v Sloveniji znašal 150 EUR mesečno. Gre za dodatna sredstva, ki naj bi slovenskim študentom pomagala kriti visoke stroške, povezane z bivanjem v tujini. Ravno ta sredstva so marsikomu olajšala odločitev za mobilnost oz. to sploh omogočila. Po podatkih zadnje raziskave Eurostudent (2013) so namreč ravno finančne ovire ključne za ne-odločanje za mobilnost v času študija. Ukinjanje dodatne pomoči študentom bo torej imelo za posledico manj mobilnih študentov in poglabljanje socialnih razlik, saj si bodo mobilnost lahko privoščili le premožnejši. Poleg tega mobilnost pripomore tudi k večji zaposljivosti. Ravno iz teh razlogov, kot tudi zaradi nujnosti upoštevanja prej naštetih strateških usmeritev, je nujno, da dodatek ostane.
Žiga Schmidt, predsednik ŠOS: »Ne razumemo in ne moremo sprejeti varčevalnih ukrepov, ki so tako evidentno škodljivi. Kot opozarjamo že dalj časa, država ne sme varčevati na mladih in področju izobraževanja, raziskav in razvoja na sploh. Mladi smo ogrožena in deprivilegirana družbena skupina, ki se sooča finančnimi težavami v času izobraževanja, pa tudi po njem, ob prehodu na trg dela. Slovenija pa bo lahko dolgoročno vzdržna in konkurenčna samo tako, da bo visoko izobražena in visokotehnološka družba znanja z visoko dodano vrednostjo. Ne razumemo varčevanja na prihodnosti.«
Žal se nenehno soočamo s podobnimi ukrepi, kot je opisana ukinitev sredstev za spodbujanje internacionalizacije. Še vedno tudi npr. čakamo na štipendije za deficitarne poklice, ki bi morale biti, skladno z Zakonom o štipendiranju, razpisane že v začetku leta 2014. Očitno mladi nismo vredni pozornosti, niti denarja, vsekakor pa nismo prioriteta te vlade. Po drugi strani EU vedno bolj razume problematiko odtujenih, razočaranih in brezperspektivnih mladih, zato jih tudi vključuje v center politične agende.
V želji po preprečitvi potencialne škode s vso resnostjo pozivamo MDDSZEM, da zagotovi sredstva za izvedbo razpisa za sofinanciranje štipendij za izmenjave študentov v okviru programa Erasmus+ tudi v prihodnjih letih.
