Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in statističnih meritev, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih
Objave
ŠOS kritičen do odnosa države do študentov: »Študent naj bo, kdor (z)more!«

ŠOS kritičen do odnosa države do študentov: »Študent naj bo, kdor (z)more!«

Vpisano: 3. 10. 2016 \\ KATEGORIJA: Sporočilo za javnost

Ljubljana, 3. oktober 2016 – Okoli 80.000 študentk in študentov danes vstopa v novo študijsko leto. Na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) ob tem vnovič opozarjamo na marsikje še vedno neurejene študijske razmere in sistemske težave visokošolskega izobraževanja. Poudarjamo tudi, da študij že dolgo ni več brezplačen. Od odgovornih zahtevamo, da vse prispevke, kot tudi pomoč študentom v obliki socialnih transferjev, uredijo tako, da bodo različni študijski programi enako dostopni vsem, ne glede na socialni položaj. Na ŠOS pričakujemo sistemsko ureditev visokega šolstva in položaja študentov ter sprostitev nekaterih varčevalnih ukrepov. Študentom želimo, da bi študentska leta preživeli čim bolj aktivno in se vključevali v bogat nabor obštudijskih dejavnosti.

 

Število študentov upada

Zaradi demografskih gibanj smo v zadnjih letih priča padcu števila študentov. Delež mladih, vključenih v visokošolsko izobraževanje, je še vedno okoli 50 % (vir: SURS), s čimer trenutno sodimo nad evropsko povprečje. Na prvi pogled bi lahko rekli, da je študij dobro dostopen, a se med študenti kažejo velike razlike glede na socialni položaj in posledično tudi izbiro študija. Določeni študenti si namreč ne morejo privoščiti študija na finančno zahtevnejših smereh in zato izberejo alternativno izobraževalno pot. Glede na trend zaračunavanja vse višjih stroškov, povezanih s študijem, je samo vprašanje časa, kdaj bomo ogrozili njegovo dostopnost. Glede na »mite in resnice« o težavah pri zaposlovanju visokošolskih diplomantov se po Evropi že kaže trend povečanega vpisa v programe, ki izobražujejo za poklice in upad zanimanja za univerzitetni študij, kar lahko – zaradi visokih stroškov, povezanih s študijem, in slabe absorpcijske sposobnosti trga dela – pričakujemo tudi pri nas.

 

Stroški, povezani s študijem, naraščajo

Študentsko življenje je žal, kljub maski »brezplačnega študija«, povezano z nemalo stroški. Te lahko v osnovi razdelimo na stroške, neposredno povezane s študijem (npr. morebitna šolnina, vpisnina, stroški izvedbe vaj in ekskurzij, oprema in materiali, študijska literatura, dodatna zavarovanja in zdravniške storitve ...) in življenjske stroške (bivanje, prevoz, prehrana ...). Prvi znašajo v povprečju okoli 100 EUR mesečno, razlike pa so precejšnje – odvisno tudi od študijske smeri (ponekod so samo stroški posameznih vaj oz. terenskih vaj tudi nad 500 EUR). Življenjski stroški pa so odvisni od tega, ali študent biva v kraju študija ali ne. V povprečju znašajo okoli 470 EUR mesečno. Stroški glede na različne okoliščine zelo variirajo in ni malo študentov, ki mesečno za študij odštejejo tudi blizu 1.000 EUR, četudi ne plačujejo šolnine (vir: EVROŠTUDENT V, ceniki fakultet).

 

Socialni transferji

Študenti lahko ob koriščenju pravic, ki jim pripadajo iz naslova statusa študenta, svoje stroške znižajo. Prejemanje določenih pravic je odvisno od socialnega položaja študenta oz. njegove družine (članov skupnega gospodinjstva), nekatere pravice pa so univerzalne.

Še vedno so najbolj problematične štipendije, ki jih je premalo in so prenizke – povprečna štipendija znaša manj kot polovica povprečnih mesečnih stroškov. Prav tako se je po sprejemu Zakona o štipendiranju (ZŠtip-1) pokazalo kar nekaj sistemskih vrzeli. Veliko je procesnih ovir in napak, zaradi katerih študenti, ki štipendijo nujno potrebujejo, na to čakajo tudi pol leta in več. Dolgotrajnost pritožbenih postopkov pomeni kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva in je nesprejemljiva. Največje težave so pri Zoisovih štipendijah, ki so na splošno neprimerno urejene. Z njimi spodbujamo predvsem »pridnost« in ne nadarjenosti. Število Zoisovih štipendistov upada, mladi pa imajo težave pri pridobivanju izjemnih dosežkov (tudi zaradi njihove definicije in načina priznavanja).

Na drugem mestu pa izpostavljamo neurejene študentske bivanjske kapacitete, predvsem v novejših študijskih središčih. Za zagotavljanje enakega dostopa do izobraževanja je treba zagotoviti dovolj bivanjskih kapacitet za študente – ali z izgradnjo bivanjskih kapacitet ali visoke subvencije za bivanje pri zasebnikih – te se od leta 2006 še niso zvišale, vmes so se celo znižale iz 40 na 32 EUR.

Prav tako od leta 2008 študenti, starejši od 26 let, ne morejo biti več zavarovani kot družinski člani, po starših. Pravica bi morala biti vezana na status študenta in ne na starost. Poleg plačevanja pa se na področju zdravstvene oskrbe študentov soočamo z nenehnimi težavami, saj študenti, ki študirajo izven kraja stalnega prebivališča in imajo v svojem domačem kraju izbranega osebnega zdravnika (velika večina), v kraju študija niso upravičeni do oskrbe (razen nujne medicinske pomoči), zdravstveni domovi pa ne do plačila (če bi oskrbo zagotovili).

Treba je sprostiti varčevalne ukrepe, saj so to področja, ki bi jih morala država razumeti kot naložbo v prihodnost.

 

(Ne) mika nas tujina 

Na področju mobilnosti študentov še vedno ne dosegamo želenih ciljev, čeprav zanimanje za mobilnost narašča. Glavna ovira, da se več študentov ne odpravi na t. i. izmenjavo, so še vedno nezadostne finančne spodbude. Dodatek k Erasmus+ štipendijam za mobilnost v tujini namesto 150 EUR (kot nekoč) zdaj znaša le še 80 EUR, čeprav to neposredno vpliva na število študentov na izmenjavi. Pozdravljamo pa ukrep ministrstva (MIZŠ) za dodelitev dodatnih spodbud socialno najšibkejšim študentom.

 

Miti o (ne)zaposljivosti diplomantov

Stalno smo priča dokaj laičnim in neanalitičnim posploševanjem o tem, da so diplomanti določenih študijev nezaposljivi, da določenih profilov preveč ipd. Govoriti o nezaposljivosti določenih profilov je zelo nehvaležno, saj nimamo nobenih zanesljivih kazalnikov, kateri profili bodo srednje- ali celo dolgoročno potrebni na trgu dela. Poleg tega tudi ni naloga visokega šolstva, da izobražuje kadre neposredno za trg dela. Neujemanje med povpraševanjem in ponudbo kadrov na trgu dela ne izhaja nujno iz izobraževalnega sistema, ki naj bi bil neprilagojen, temveč tudi iz druge strani – trga samega, ki ni sposoben absorbirati najvišje usposobljenih kadrov, hkrati pa za poklice, za katere obstaja deficit, ne ponudi zadostne motivacije za (prihodnje) zaposlene, ki bi v tej smeri načrtovali svojo izobraževalno in kasnejšo karierno pot. Četudi po določenih poklicih morda trenutno ni povpraševanja, to še ne pomeni, da so ti profili diplomantov nezaposljivi; imajo namreč lahko kompetence, ki jim omogočajo zaposlovanje tudi širše, ne samo v poklicih, neposredno povezanih s področjem študija. Na ŠOS zato razvijamo sistem beleženja kompetenc iz naslova študentskega dela, saj mladi svoje kompetence bogatijo tudi z delom ob študiju in drugimi oblikami neformalnega in priložnostnega učenja. 

 

Ob začetku novega študijskega leta si želimo čim več študentov, s katerimi bi soustvarjali študentsko življenje

Klemen Balanč, predsednik ŠOS: »Študenti smo vedno veljali za družbeno napredno skupino. Tudi na ŠOS si želimo angažiranih študentov, zato vse vabim, da se aktivno vključite v dejavnosti in projekte vaše študentske organizacije, bodisi v univerzitetnih središčih bodisi v lokalnih študentskih klubih. Ob vseh dejavnostih, ki jih organiziramo, se za vsakega najde nekaj zanimivega.«

Študentom želimo prijeten začetek novega akademskega leta in uspešen študij ter neprecenljive spomine na študentska leta!

 

---

Dodatne informacije:
Jelena Štrbac Nemec
predstavnica za odnose z javnostmi ŠOS
e-pošta: pr@studentska-org.si
GSM: 031 338 920