Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in statističnih meritev, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih
Objave
ŠOS bo danes ob 12h pri predsedniku Državnega zbora vložil predlog Zakona za urejanje položaja študentov (ZUPŠ)

ŠOS bo danes ob 12h pri predsedniku Državnega zbora vložil predlog Zakona za urejanje položaja študentov (ZUPŠ)

Vpisano: 4. 05. 2017 \\ KATEGORIJA: Sporočilo za javnost

ŠOS bo danes ob 12h pri predsedniku Državnega zbora vložil predlog Zakona za urejanje položaja študentov (ZUPŠ)

 

Ljubljana, 4. maj 2017 – Predstavniki Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) bomo danes ob 12. uri pri predsedniku Državnega zbora RS dr. Milanu Brglezu vložili pobudo volivcem za predlog Zakona za urejanje položaja študentov (ZUPŠ). Skladno z zakonodajnim postopkom na ŠOS pričakujemo 60-dnevni rok za zbiranje podpisov 5.000 volivk in volivcev. ZUPŠ je zakon, s katerim posegamo v druge zakone, ki urejajo položaj študentov. Odpravlja določene sistemske pomanjkljivosti, zaradi katerih so prizadete najranljivejše skupine študentov, ter nekatere varčevalne ukrepe, s katerimi smo mladi v času varčevanja del bremen prevzeli nase. Glede na to, da se tudi drugi varčevalni ukrepi “odmrzujejo” se sprašujemo “Kaj pa mi?!”, in ker na vladni strani ni bilo posluha za nujne spremembe zakonov, s katerimi bi študente in dijake razbremenili, smo pripravili predlog ZUPŠ.

 

Predlog ZUPŠ ureja težave, s katerimi se vsakodnevno soočajo študenti (in dijaki), odpravlja varčevalne ukrepe na področju mladih, olajšuje njihov socialni položaj, hkrati pa odpravlja sistemske napake. ZUPŠ prinaša sedem ključnih sprememb na naslednjih področjih:

 

  1. 1.     Dohodnina

 

Cilj spremembe Zakona o dohodnini (ZDoh-2) je vrniti višino posebne osebne olajšave (t. i. študentske olajšave), do katere so upravičeni dijaki in študenti ob opravljanju študentskega dela, na raven izpred spremembe zakona leta 2012. To pomeni dvig študentske olajšave iz zdajšnjih 2.477,03 eura na 3.302,70 eura. Namen ukrepa je – z davčno razbremenitvijo – dijakom in študentom dvigniti zaslužek, ki jim bo olajšal socialni položaj. Študenti so v veliki meri odvisni od lastnih sredstev, v povprečju jim prihodek iz lastnega dela predstavlja več kot tretjino vseh prihodkov. Velik del študentov je zaradi deprivilegiranega položaja prisiljen delati, da sploh lahko študira, med njimi pa so tudi taki, ki s svojim prihodkom finančno pomagajo tudi matični družini.

 

  1. 2.     Zdravstveno zavarovanje

 

 Trenutno so mladi obvezno zdravstveno zavarovani (kot družinski člani) zgolj do 26. leta. Po tem se morajo zavarovati kot samoplačniki (ob obveznem tudi za dopolnilno zavarovanje), kar znaša pribl. 600 eurov letno. Ureditev je za mlade diskriminatorna glede na visokošolski program (npr. enoviti magistrski programi, ki trajajo dlje), glede na osebne okoliščine (socialne razmere, bolezni, starševstvo itd.) in starost ob začetku študija (ne sledi konceptu vseživljenjskega učenja). Cilj spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) je mladim zagotoviti obvezno zdravstveno zavarovanja po starših za celoten čas trajanja izobraževanja; torej da se pravica do zavarovanja veže na status dijaka/študenta (in ne na starost 26 let). Opredelili pa smo tudi dodatne pogoje, ki preprečujejo možnost zlorab.

 

  1. 3.     Subvencionirana študentska prehrana (študentski boni)

 

 Cilj predlagane spremembe Zakona o subvencioniranju študentske prehrane (ZSŠP) je omogočiti študentom koriščenje subvencioniranega obroka do 22. ure ter v poletnih mesecih. Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) je namreč leta 2012 omejil koriščenje subvencij za študentsko prehrano do 20. ure in med 15. julijem in 15. avgustom. Hkrati predlagamo dvig višine subvencije iz 2,63 eura na 2,78 eura, saj se subvencija zaradi varčevanja že pet let ni usklajevala z življenjskimi stroški.

 

Študijske obveznosti se na nekaterih študijskih programih izvajajo do 21. ure, dnevni ritem študentov pa pogosto zahteva večerno/nočno delo. Predlagana ureditev bi študentom olajšala usklajevanje študijskih, delovnih in prostočasnih aktivnosti ter znižala ceno študentskih obrokov.

 

  1. 4.     Štipendije za tujce

 

 Cilj spremembe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) je omogočiti prejemanje državne štipendije tudi drugim državljanom, ki bivajo v Sloveniji in ne samo državljanom RS. Gre za uskladitev ureditve z evropsko zakonodajo in z ureditvijo, ki po Zakonu o štipendiranju (ZŠtip-1) velja za ostale štipendije.

 

  1. 5.     Dodatek za bivanje

 

Drugi cilj predlogov na področju štipendiranja je, preko sprememb Zakona o štipendiranju (ZŠtip-1), omogočiti študentom, ki med študijskim letom izpolnijo pogoje za pridobitev dodatka za bivanje (k štipendiji), prejemanje slednjega. Trenutna ureditev je nepravična, saj med letom ni mogoče pričeti prejemati dodatka za bivanje (če do njega štipendist ni bil upravičen že ob sklenitvi štipendijskega razmerja), med tem, ko je izguba dodatka možna kadarkoli. Osnovni namen je torej pravičnejša ureditev štipendij oz. dodatkov k štipendijam.

 

  1. 6.     Študenti s posebnimi potrebami in posebnim statusom

 

S spremembami Zakona o visokem šolstvu (ZViS) urejamo problematiko študentov s posebnimi potrebami (invalidi, trajno bolni in druge skupine) in posebnim statusom (športniki, umetniki, starši), ki za lažje usklajevanje študijskih obveznosti potrebujejo posebno obravnavo in prilagojen študijski proces. Trenutno namreč njihov položaj, kljub večletnim prizadevanjem ŠOS in drugih nevladnih organizacij, ni zakonsko urejen. To pomeni, da niso deležni posebne pozornosti ali prilagoditev, njihov položaj pa rešujejo posamezni visokošolski zavodi, brez ustrezne strokovne podpore in po lastni presoji. Cilji sprememb ZViS je torej prepoznati te skupine študentov in ministrstvu naložiti pripravo posebnega pravilnika, s katerim se uredijo definicije, način pridobitve statusa ter pravice, ki izhajajo iz njega.

 

  1. 7.     Status po zaključku študija na 2. stopnji

 

Cilj drugega dela sprememb ZViS je podaljšanje trajanja statusa študenta po diplomiranju na drugi bolonjski stopnji do izteka študijskega leta. Enaka ureditev že velja na prvi stopnji študija. Študentom oz. diplomantom omogoča lažjo organizacijo študijskih obveznosti, vključno z zagovorom zaključnega dela, po zaključku študija pa vmesno premostitveno obdobje do vključitve na trg dela oz. do morebitnega nadaljevanja študija na doktorski stopnji.

 

Aleksandar Spremo, predsednik ŠOS: »Zakon za urejanje položaja študentov (ZUPŠ) pravzaprav ni nobeno presenečenje. Je odziv na zaprta vrata na vladni strani in odziv na vsakodnevne težave, s katerimi se srečujejo študenti. Večina ukrepov se nanaša ravno na socialno najbolj občutljive skupine študentov – finančno depriviligirane, invalide, študentske družine ... Predloge za spremembe, ki smo jih zajeli v zakonu, smo že večkrat, a žal neuspešno, naslavljali na pristojna ministrstva, zato tokrat prevzemamo pobudo in računamo na široko podporo študentov kot tudi splošne javnosti. Na ŠOS smo ZUPŠ pripravili na podlagi temeljite analize stanja in vse več vprašanj študentov, ki so začudeni, da se ostalim družbenim skupinam varčevalni ukrepi sproščajo in sprašujejo »Kaj pa mi?!«.

  

Predsednik ŠOS bo za izjave na voljo po vložitvi predloga, pred poslopjem DZRS.

 

Celotno besedilo predloga zakona je na voljo tukaj.