Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in statističnih meritev, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih
Info-točka
Invalidi

Invalidi

Študenti invalidi

Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami ureja usmerjanje otrok, mladoletnikov in mlajših polnoletnih oseb s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami ter določa načine in oblike izvajanja vzgoje in izobraževanja. Po tem zakonu so otroci s posebnimi potrebami otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja z dodatno strokovno pomočjo. Splošnih določil, kdo je študent s posebnimi potrebami, niopredeljenih niti v Zakonu o visokem šolstvu niti v Zakonu o višjem strokovnem izobraževanju. Posledično ni enotnih pravil za reguliranje pravice študentov s posebnimi potrebami s področja štipendiranja, izobraževalnega procesa ipd. in so tako pogoji za uveljavljanje pravic urejeni posebej na posameznih področjih. Pri nekaterih pravicah se za študente s posebnimi potrebami smatrajo, poleg invalidov, tudi tisti, ki dosegajo izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja (šport, umetnost), študentje starši in študentje s šibkim socialno ekonomskim statusom.Zaradi tega je težje definirati, do kakšnih prilagoditev so upravičene določene skupine študentov znotraj te kategorije. 211. člen Statuta Univerze v Mariboru opredeljuje, kdo so študentje invalidi. Kot študent invalid se šteje študent, ki se zaradi dolgotrajnih fizičnih, mentalnih, intelektualnih ali senzornih okvar, v nasprotju z ostalimi študenti, srečuje z ovirami, ki preprečujejo ali ovirajo njegovo polno in učinkovito vključevanje in sodelovanje v izobraževalnih procesih.

 

Pomembno !
Če je dijak pridobil status kandidata s posebnimi potrebami, mu to ne zagotavlja avtomatično statusa študenta s posebnimi potrebami oz. statusa študenta invalida. Ta status je potrebno po vpisu na fakulteto ponovno pridobiti in nato zanj vsako leto ponovno zaprositi.

 

V 238. členu Statuta Univerze v Ljubljani je zapisano, da »Status študenta s posebnimi potrebami dobi študent, ki ob vpisu predloži ustrezno mnenje pristojne komisije za usmerjanje otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb s posebnimi potrebami ali mnenje invalidske komisije. Članica s pravili opredeli način opravljanja študijskih obveznosti in pogoje za prehod v višji letnik za študente s statusom študenta s posebnimi potrebami.« Vse informacije o postopku, morebitnih rokih oddaje prošnje za dodelitev statusa in potrebnih dokazilih pridobite v referatu svoje fakultete.


Pravice študentov invalidov

Študent invalid lahko pridobi določene pravice do prilagoditev študija oziroma študijskih obveznosti. Univerza v Ljubljani sicer še nima enotnega pravilnika, ki bi veljal za celotno univerzo, kljub temu pa imajo nekatere fakultete svoje pravilnike, ki to področje urejajo. O pravicah, ki vam jih status prinese, se morajo študentje invalidi pozanimati na svoji fakulteti. Univerza v Mariboru in Univerza na Primorskem urejata prilagoditve za študente invalide oz. študente s posebnimi potrebami, poleg statuta tudi s posebnima pravilnikoma. Pravilnik o študijskem procesu študentov invalidov Univerze v Mariboru je dostopen na http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=12813, Pravilnik o študijskem procesu študentov invalidov Univerze na Primorskem pa na http://www.fvz.upr.si/cmsfiles/f_429.pdf.

Podaljšanje statusa študenta, izjemni vpis v višji letnik

Zakon o visokem šolstvu določa, da se lahko študentu iz upravičenih razlogov (kamor spada tudi invalidnost) status študenta podaljša, vendar največ za eno leto.

V 238. členu Statuta Univerze v Ljubljani je zapisano:
»Študentom, ki imajo status študenta-športnika, status študenta-priznanega umetnika in status študenta s posebnimi potrebami oziroma zaradi svojega izven študijskega delovanja, bolez- ni ali okvare ne morejo v roku opravljati študijskih obveznosti, se lahko izjemoma podaljša status študenta.«

S 153. členom določa tudi:
»Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, kadar ima za to opravičene razloge kot npr.: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze.«

Opravljanje izpitov v izrednih rokih

V Statutu Univerze v Ljubljani je določeno, da se lahko študentje s posebnimi potrebami z izpraševalcem dogovorijo o opravljanju izpitov v izrednih izpitih rokih.

Študentska prehrana

Upravičenci s posebnimi potrebami imajo zaradi težke oziroma težje funkcionalne prizadetosti pravico do desetih dodatnih subvencioniranih obrokov mesečno. Zaradi ugotavljanja upravičenosti do dodatnih subvencij za prehrano in za potrebe vodenja evidenc mora študent s posebnimi potrebami izvajalcu ob oddaji prijave v novem študijskem letu predložiti tudi potrdilo o težki oziroma težji funkcionalni prizadetosti.

Subvencionirano bivanje

V postopku pridobitve subvencioniranega bivanja se lahko študentu invalidu po individualni obravnavi prišteje 100 točk, v kolikor predloži potrebna dokazila pristojnih organizacij oziroma organov (socialno skrbstvo, zdravnik specialist, invalidska komisija, upravni organ) o težkem socialnem ali zdravstvenem položaju (najmanj 80 % invalid, težak bolnik).

Če študent živi v posebno težkih socialnih ali zdravstvenih razmerah, se mu lahko dodeli subvencija za bivanje tudi v primeru, če je njegovo stalno prebivališče od kraja študija oddaljeno manj kot 25 km.

Študent invalid ima možnost uveljavitve pravice do bivanja spremljevalca v študentskem domu. Prošnji za sprejem v študentski dom mora v tem primeru priložiti pisno dokazilo o upravičenosti do spremljevalca. Spremljevalec mora izpolnjevati sploše pogoje za pridobitev subvencije, ni pa potrebno, da doseže zadostno število točk za sprejem v študentski dom. Spremljevalec plačuje posteljo v študentskem domu v enakem znesku kot vsi ostali študenti.

V kolikor nastanejo izjemne okoliščine (najmanj 80% telesna okvara, najmanj trimesečna neprekinjena odsotnost od študijske dejavnosti zaradi bolezni ali materinstva v času študija, prejemnik denarne socialne pomoči, nezaposleni starši oziroma skrbniki, brez staršev oziroma skrbnikov) po roku za oddajo vloge za subvencionirano bivanje lahko študent odda prošnjo za izjemno dodelitev subvencije kadarkoli med študijskim letom preko elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ.

Tolmačenje

Po Zakonu o uporabi slovenskega znakovnega jezika imajo gluhi in naglušni dijaki in študentje pravico do dodatnih ur tolmača znakovnega jezika zaradi dodatnih potreb, povezanih z izobraževanjem. Namesto 30 ur imajo tako pravico do 100 ur tolmačenja letno. Teh 100 ur je namenjenih za študentovo osebno uporabo za namene študija, na primer za skupinsko delo z drugimi študenti, pripravo seminarske naloge, izvajanje raziskave za seminarsko nalogo, niso pa namenjene za obiskovanje vaj in predavanj. Pravico do tolmača gluha ali naglušna oseba pridobi tako, da na pristojnem centru za socialno delo vloži prošnjo za pridobitev pravice do tolmača. Obrazci so na voljo na centrih za socialno delo ali na regionalnih društvih gluhih in naglušnih.

Zagotavljanje potrebne dodatne opreme

Zagotavljanje potrebne dodatne opreme 3. člen Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami: »Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami se izvaja v skladu s tem zakonom in predpisi, ki urejajo področje predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja, poklicnega in strokovnega izobraževanja ter splošnega srednjega izobraževanja. Študentom s posebnimi potrebami, ki se vključujejo v študijske programe v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, se v skladu s statutom visokošolskega zavoda zagotavlja potrebna dodatna oprema.« Zakon torej določa, da se študentom s posebnimi potrebami v skladu s statutom visokošolskega zavoda zagotavlja potrebna dodatna oprema. Statut Univerze v Ljubljani ne vsebuje nobene določbe o zagotavljanju posebne oziroma dodatne potrebne opreme študentom s posebnimi potrebami. Prilagoditve se obravnavajo glede na posameznika.

Štipendiranje

V nadaljevanju so opisane pravice oseb s posebnimi potrebami, kot jih opredeljuje nov Zakon o štipendiranju, ki začne veljati s 1. 1.2014.

»Štipendist s posebnimi potrebami je štipendist, ki mu je priznana invalidnost oziroma telesna okvara na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v skladu s predpisi, ki urejajo področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ali za katerega je enemu od staršev priznan dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo po predpisih, ki urejajo družinske prejemke ali je usmerjen v prilagojen program
vzgoje in izobraževanja v skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami.«

K državni in Zoisovi štipendiji se lahko dodeli dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami v višini 50 €. Pri državnih štipendijah je, v primeru, da je štipendist med šolskim ali študijskim letom izpolnil pogoje za pridobitev dodatka za štipendiste s posebnimi potrebami, na podlagi podane prošnje s prvim dnem naslednjega meseca od nastanka spremembe upravičen do tega dodatka za tekoče šolsko ali študijsko leto. Velja tudi obratno-štipendist, ki ne izpolnjuje več pogojev za dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami, s prvim dnem naslednjega meseca od nastanka spremembe ni več upravičen do tega dodatka za tekoče šolsko ali študijsko leto. Upravičenost do dodatka se ugotavlja na podlagi odločbe ali strokovnega mnenja o usmeritvi v skladu s predpisi, ki urejajo področje usmerjanja otrok s posebnimi potrebami oziroma na podlagi odločbe o priznanju dodatka za nego otroka v skladu s predpisi, ki urejajo področje starševskega varstva in družinskih prejemkov, ali na podlagi odločbe o invalidnosti oziroma sklepa o telesnih okvarah pristojnega organa po predpisih, ki urejajo področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Štipendijsko razmerje in prejemanje štipendije se lahko podaljša za dodatno šolsko ali študijsko leto, če štipendist ponavlja letnik zaradi starševstva, opravičljivih zdravstvenih razlogov, izjemnih družinskih in socialnih okoliščin, torej neizpolnjenih šolskih ali študijskih obveznosti zaradi višje sile. Pri temse za opravičljive zdravstvene razloge šteje »bolezen ali poškodba, v trajanju skupaj najmanj štiri mesece v šolskem ali študijskem letu, v katerem je štipendist prejemal štipendijo, ki je vplivala na zmanjšanje učnih ali študijskih sposobnosti štipendista v tolikšni meri, da zaradi tega ni mogel izpolniti šolskih ali študijskih obveznosti, kar se dokazuje z mnenjem lečečega zdravnika specialista.

Odlog vračila ali obročno vračanje štipendije je možno, če se s tem bistveno izboljšajo možnosti štipendista za vračilo štipendije, od katerega sicer ne bi bilo mogoče izterjati celotnega vračila štipendije in štipendist iz utemeljenih razlogov štipendije ne more vrniti v enkratnem znesku. Kot utemeljen razlog za odlog ali obročno vračanje štipendije se šteje tudi dalj časa trajajoča bolezen, ki je vplivala na potek študija. Odpis vračila štipendije je, med drugim, možen, če štipendist opusti izobraževanje zaradi invalidnosti I. kategorije, ki zajema najmanj 24 mesecev neprekinjeno trajajočo bolezen oziroma poškodbo.


Prilagojenost in dostopnost prostorov

Sistematično reševanje problema bivanja študentov s posebnimi potrebami v študentskih domovih Univerze v Ljubljani se je začelo s tem, ko so prenovili blok V. v študentskem naselju v Rožni dolini. Tukaj so sedaj zagotovljeni dostop v zgradbo in arhitektonsko prirejeni apartmaji v pritličju, prav tako je urejeno tudi parkirišče. Prirejeni apartmaji pa niso samo tukaj, temveč tudi v študentskem domu na Poljanski (Center), Kardeljevi ploščadi (Bežigrad) in na Litostrojski (Šiška). Poleg tega imajo študentski domovi v Ljubljani v upravljanju tudi dve prilagojeni stanovanji na Hacquetovi na Bežigradu. Drugi študentje s posebnimi potrebami, ki ne potrebujejo posebnih prilagoditev za vsakodnevno življenje, bivajo tudi v drugih študentskih domovih.

Študentski domovi Univerze v Mariboru so apartmaje, prilagojene za gibalno ovirane študente, pridobili z izgradnjo študentskega naselja na Lentu. Tudi tukaj so urejena parkirna mesta. Dvoposteljni apartma je na voljo tudi v naselju na Tyrševi.

Podrobnejše informacije o pogojih za bivanje in o prilagoditvah lahko dobite:

Študentski domovi Univerze v Ljubljani
Cesta 27. aprila 31
1000 Ljubljana
Sprejemna pisarna
tel.: (01) 242 10 19
(01) 242 10 21
http://www.stud-dom-lj.si
e-pošta: studentski.domovi@siol.net


Študentski domovi Univerze v Mariboru
Gosposvetska 53
2000 Maribor
Pisarna za sprejem
tel.: (02) 228 42 00
http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=222
e-pošta: umsd.info@uni-mb.si


Študentski domovi Univerze na Primorskem
Muzejski trg 2
6000 Koper
Slovenija
tel.: (05) 611 75 07
fax: (05) 611 75 31
http://www.sd.upr.si/
e-pošta: info@sd.upr.si

Dostopnost fakultet in tudi mnogih ostalih javnih stavb je za osebe na invalidskih vozičkih zelo neprimerna. Številne namreč še vedno imajo klančin ali pa so le-te arhitektonsko neprimerne. Največkrat je problem, da so prestrme, dostop do stavb pa otežujejo tudi cestne
razpoke in previsoki robniki. Za zagotovitev kakovostnega študija osebam na vozičkih bi bilo potrebno zagotoviti dostop v popolnoma vse fakultete, vendar je ta ideal še daleč od resničnosti.