Predstavniki ŠOS smo se danes udeležili 1. seje Sveta Vlade RS za študentska vprašanja, ki ga sestavljajo predstavniki ministrstev ter predstavniki študentov, predseduje pa mu minister dr. Jernej Pikalo.
Tema pogovorov so bili predvsem prihajajoč Zakon o visokem šolstvu, Pravilnik o študentih s posebnimi potrebami in posebnim statusom ter večni problem pomanjkanja bivanjskih kapacitet v študentskih domovih.
Izhodišča za Zakon o visokem šolstvu je predstavil državni sekretar MIZŠ dr. Jernej Štromajer. Ključne teme novele ZVIS naj bi bile: ureditev definicije javne službe; ureditev učnega jezika; dinamika financiranja visokega šolstva; redefinicija pedagoških obveznosti visokošolskih učiteljev itd.
Novela ZVIS naj bi bila predstavljena kmalu, najprej pa na svetih vlade za visoko šolstvo in tudi za študentska vprašanja. Nato bo osnutek posredovan v javno obravnavo, vključeni bomo tudi v za to oblikovane delovne skupine. Predstavljeno časovnico in način sprejema smo pozdravili, glede na dosedanje izkušnje pa lahko pričakujemo, da bo sodelovanje konstruktivno.
Klemen Peran, predsednik ŠOS, je ob tem izpostavil, da bi študenti želeli še nekaj dodatnih sprememb, med drugim je predlagal, da bi lahko novela ZVIS vključevala tudi: omejitev vpisnih in drugih prikritih stroškov študija; brezplačen dostop do obvezne literature v digitalni obliki; javno objavo študentskih anket in zaključnih del študentov; financiranje javnih študentskih domov, saj so po ZVIS del javne službe; možnost ponavljanja tudi ob prepisu, v kolikor študenti izpolnjujejo pogoje za napredovanje; ureditev izplačevanja t.i. tržnih sredstev na visokošolskih zavodih itd.
Minister je pri tem poudaril, da je srednjeročna želja MIZŠ tudi sistemska sprememba ZVIS, kamor bi lahko vključili še več odprtih vprašanj.
Predstavljen je bil tudi proces sprejema Pravilnika o študentih s posebnimi potrebami in posebnim statusom. Gre za pravilnik, ki smo ga lani predvideli v “študentskem” Zakonu za urejanje položaja študentov (zdaj 69.a člen ZVIS). Za ta namen bo končno oblikovana delovna skupina, ki bo določila postopke in podrobnejši način izvrševanja pravic teh študentov. Pravilnik naj bi bil sprejet še letos.
Obravnavali smo tudi večni problem pomanjkanja bivanjskih kapacitet v študentskih domovih, na kar opozarjamo že dalj časa. Med drugim je bila podana ideja o omejevanju razpoložljivih kapacitet za tuje študente v javnih študentskih domovih. S tem bi se sicer sprostila mesta za slovenske študente, vendar smo predstavniki študentov temu vseeno nasprotovali, saj so tudi ti študenti del slovenskega visokošolskega prostora, hkrati bi s tem omejevali internacionalizacijo, ki je del vseh slovenskih izobraževalnih strategij, usmeritev in prioritet ter načelo recipročnosti v študentskih izmenjavah, predvsem Erasmus+.
Pri tem smo poudarili, da se mora takoj pričeti reševati splošna bivanjska problematika, zagotoviti za to potreba proračunska sredstva ter pričeti z gradnjo javnih stanovanj, predvsem pa študentskih domov. Ob tem pa smo se vsi strinjali, da se problem ni zgodil čez noč, da se problematika zapostavlja že vrsto let in da tudi rešitve na žalost ne morejo biti takojšnje.
Ker ne gre samo za področje MIZŠ, temveč za splošno tematiko, pa smo pogrešali razpravo s strani drugih ministrstev, predvsem Ministrstva za okolje in prostor.
S strani ministra dr. Jerneja Pikala je bila izpostavljena tudi problematika plačavanja
turistične in promocijske takse za študente, ki so prisiljeni bivati v t.i. hostlih. Predstavnik Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo na žalost ni imel odgovora, kljub predhodnemu pisnemu pozivu na MGRT, da bi se ti študenti navedli kot izjema pri plačavanju teh taks.
Spremenili smo tudi poslovnik sveta vlade, pri čemer smo želeli, da se seje sklicujejo bolj pogosto, torej v manj kot polletnih intervalih. Prav smo izpostavili, da bi želeli odločati na način, da se sklepi sprejmejo, ko je ga potrdi več kot polovica predstavnikov vlade in več kot polovica predstavnikov študentov (s tem se omeji možnost preglasovanja s strani vlade, ki ima več članov). Predloga sta bila konstruktivno sprejeta, poslovnik pa bo potrjen korespondenčno.
Izpostavili smo tudi, da bi bili vključeni v pripravo zakonov, ki so opredeljeni v sporazumu med koalicijskimi strankami in Levico ter pravočasno seznanjeni z zakonodajo na področju raziskovanja (ZRRD) ter splošnega izobraževanja (npr. bela knjiga).
